Čez kakšni dve, tri leta bi lahko pri reševanju obolelih in poškodovanih pomagala dva nova specialna namenska helikopterja, za nakup katerih je vlada dala zeleno luč. Izhodiščno vrednost nakupa so ocenili na 37,5 milijona evrov.
»Pripravljamo javno naročilo za njun nakup,« so povedali na ministrstvu za zdravje, kjer so v imenu celotne mreže, ki je vključena v helikoptersko reševanje, odgovarjali na naša novinarska vprašanja. Sistem imamo v Sloveniji urejen tako, da medicinski del posadk sodi pod zdravstveni resor (stroške pokriva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), helikopterje in pilote zagotavljata ter plačujeta ministrstvi za obrambo in notranje zadeve (policija, vojska). Celotna posadka – piloti, kopiloti, tehniki letenja, zdravnik, reševalci … – so na helikoptersko nujno medicinsko pomoč napoteni v okviru svojih rednih delovnih obveznosti (in plače). Lani so posadke opravile skoraj 600 reševanj. Po podatkih analize, ki jo imajo na ministrstvu za zdravje, bi intervencijo helikopterja potrebovali pri 1275 intervencijah letno.
HNMP z brniškega in mariborskega letališča
V pripravljenosti imamo dve ekipi, ena je na letališču Brnik, druga na letališču Maribor. Delo zdravstvenega dela brniške ekipe organizira Osnovno zdravstvo Gorenjske (OZG) Kranj s sedmimi zdravstvenimi domovi, delo mariborske ZD Maribor. Kranjčani dobijo posebej plačanega še zdravnika, ki je specializiran za gorsko reševanje. UKC Ljubljana in Maribor sta upravičena do denarja za medicinske posadke, ki spremljajo tako imenovane ambulantne prevoze med bolnišnicami.
512 prevozov opravili vojaški piloti
Glavnino prevozov, 512 od 574, so lani opravili piloti Slovenske vojske. Leteli so dobrih 549 ur, stroški letov so znašali 1,5 milijona evrov, pokriva jih ministrstvo za obrambo. Policija je lani opravila samo en prevoz, leteli so uro in deset minut. Posredovali so, ker je bil helikopter Slovenske vojske zaseden. Več intervencij so piloti policisti lani opravili za gorska reševanja, opravili so sto poletov (114 ur letenja), za vse navedeno je imela Letalska policijska enota na voljo 150.000 evrov, ki jih je zagotovil proračun Policije oziroma ministrstva za notranje zadeve.
ZZZS stroške medicinskega osebja na helikopterju plačuje pavšalno. Letos bo to 1,8 milijona evrov, ki jih bodo razdelili naslednjim izvajalcem: UKC Maribor in Ljubljana ter ZD Maribor in Kranj. Posadka HNMP na vojaškem helikopterju je sestavljena iz petih članov, to so pilot, kopilot, tehnik letalec, zdravnik letalec in reševalec letalec. Če helikopterski prevoz opravi posadka policije, je njena sestava nekoliko drugačna. V tem primeru so v ekipi dva pilota, policist – tehnik reševalec, zdravnik in diplomirani zdravstvenik. Posadkam se pri delu pridružijo tudi specializanti urgentne medicine, ki se usposabljajo za helikoptersko reševanje. Zdravnik in diplomirani zdravstvenik morata biti ustrezno usposobljena za delo v NMP in tudi za delo na helikopterju.
Bomo imeli svoje pilote?
Vsekakor je odločitev o nabavi namenskih reševalnih helikopterjev za nudenje prve pomoči dobrodošla, po mnenju poznavalcev stroke nujna. Kljub temu je treba za nemoteno izvajanje dejavnosti zagotoviti posadke, ki jih na primer za izvajanje gašenja požarov z letali Air Tractor nimamo svojih, ampak jih najemamo pri španskem podjetju, pri katerem smo letala kupili. Za letala država tudi nima svojega hangarja. Zastavilo se je vprašanje, kako bo v primeru nakupa helikopterjev za NMP. Bomo posadke izšolali vzporedno z nakupom ali naknadno? »Projekta HNMP se na ministrstvu za notranje zadeve, ki bo zanj pristojno, lotevajo celovito, predvidene so tehnične, kadrovske in prostorske rešitve, tako za helikopterje kot za člane posadk ter delovanje enot HNMP iz baz na Brniku in v Mariboru. Do začetka izvajanja dejavnosti z namenskimi helikopterji se pričakuje dodatno zaposlovanje in usposabljanje letalskega osebja,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Poudarili so, da s kadrom ne bi smelo biti težav, saj da piloti Slovenske vojske obvladajo dodeljene naloge. »Tudi zanimanje za poklic vojaškega pilota je veliko, saj je septembra v Letalski šoli Slovenske vojske potekala selekcija za bodoče pilote, na katero se je prijavilo kar 17 kandidatov.«
Kaj pa hangar?
Tega nova helikopterja verjetno v začetku ne bosta imela, je sklepati iz odgovora ministrstva. To bodo očitno reševali pozneje, enako kot v primeru letal za gašenje Air Tractor. »Zagotovitev samozadostnosti v pogledu nove infrastrukture (lasten hangar), lastnih izšolanih licenciranih mehanikov ter popolnjenosti in samozadostnosti letalskega osebja je postopek, ki vedno traja več let, običajno štiri ali pet,« se glasi pojasnilo ministrstva za zdravje.
