Novice Svet24

Vse kaže, da bo Banka Slovenije, regulator domačega bančnega sistema, po petih letih dobila novega guvernerja – ali guvernerko.

Možnosti dosedanjega guvernerja Boštjana Vasleta, da bi ponovil mandat na funkciji, na katero so ga poslanci državnega zbora izvolili leta 2019, so namreč praktično nične. Po naših informacijah Vasleta, ki je eden od sedmih kandidatov, prijavljenih na razpis predsednice republike Nataše Pirc Musar, niso pripravljeni podpreti v nobeni od treh koalicijskih strank.

Miha Mali

V Gibanju Svoboda naj bi bili tako najbolj naklonjeni Saši Jazbec, sedanji državni sekretarki na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Pred tem je vodila direktorat za lokalno samoupravo na ministrstvu za javno upravo, 12 let pa je bila zaposlena na Banki Slovenije. Kot smo izvedeli, je njeno kandidaturo s pismom podprl tudi Dušan Mramor, nekdanji minister za finance v vladah Antona Ropa in Mira Cerarja, zdaj pa član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri premierju Robertu Golobu.

Komu slabo kaže

V vrstah Socialnih demokratov (SD) med kandidati, ki so jih pripravljeni podpreti, omenjajo dve imeni: ob Saši Jazbec še Ropa, nekdanjega predsednika vlade in ministra za finance, ki je pozneje služboval na Evropski investicijski banki (EIB), že nekaj let pa je podjetnik. Prvi mož SD Matjaž Han o konkretnih imenih včeraj ni želel govoriti. Poudaril je le, da bosta z Golobom o vprašanju guvernerja govorila v naslednjih dneh.

Toda, tako naši viri, že zdaj je jasno, da SD ne bo podprla Vasleta. Prav tako v Hanovem krogu ni čutiti pretiranega navdušenja nad kandidaturo sedanjega viceguvernerja Milana M. Cvikla, sicer dolgoletnega člana SD, kjer je vodil strokovni svet za finance, razvoj in kohezijo.

Bobo

Da Vasleta ne bodo podprli, so za zdaj uradno potrdili le v Levici. Njenih glasov aktualni guverner ni dobil že leta 2019. Takrat so mu v Levici očitali, da je bil soodgovoren za bančno krizo, da v sanaciji bank ni videl nobenih težav in da v bančništvu nima izkušenj. Pozneje je bil Vasle, ki ga je predlagal takratni predsednik republike Borut Pahor, izvoljen s podporo 51 poslancev, pri čemer so mu odločilne glasove dali v SDS.

Ob Jazbecu, Ropu, Vasletu in Cviklu so kandidature oddali še nekdanji dolgoletni predsednik uprave SID Banke Sibil Svilan, izvršni direktor Delavske hranilnice Miha Mihič in viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Predsednica republike mora sicer po posvetovanju s poslanskimi skupinami, iz katerih bo jasno, kdo med kandidati uživa največjo politično podporo, do 22. oktobra predlagati ime kandidata v državni zbor. Volitve za guvernerja so sicer tajne, za izvolitev mora kandidat dobiti najmanj 46 poslanskih glasov.

Sašo Švigelj

Vasletov mandat: prodaje in združitve bank

Vasle je po Francetu Arharju, Mitji Gaspariju, Marku Kranjcu in Boštjanu Jazbecu peti guverner v zgodovini Banke Sloveniji. Njegov mandat so zaznamovali procesi konsolidacije v bančnem sistemu, epidemija in ohlapna monetarna politika ECB, ki je povečevala denar v obtoku.

Le nekaj mesecev zatem, ko je prevzel vodenje centralne banke, je ta na mizo dobila vlogo za prevzem Abanke. Izpeljala ga je NKBM, ki je bila v lasti ameriškega sklada Apollo. Šlo je za povezovanje druge in tretje največje banke pri nas, ki mu je Banka Slovenije v začetku leta 2020 tudi prižgala zeleno luč. Dobro leto dni pozneje je prišlo še do večjega posla. Madžarska OTP je maja 2021 podpisala skoraj milijardo evrov vredno pogodbo o nakupu združenih NKBM in Abanke.

Robert Balen

O tem, ali so Madžari primerni lastniki sistemske banke, kot je NKBM, je odločala Evropska centralna banka (ECB), ki je pri tem sodelovala z Banko Slovenije. To se je sicer dogajalo ravno v času izbruha vojne v Ukrajini, zaradi česar je bil posel še pod večjim drobnogledom bančnega regulatorja. OTP je bila namreč močno izpostavljena na ukrajinskem in ruskem trgu, ki so ga prizadele mednarodne sankcije. Šele septembra 2022 je prevzem dobil dovoljenje ECB.

Veliko več težav je imela Banka Slovenije pri reševanje lastniških težav v Hranilnici Lon, eni najmanjših finančnih ustanov pri nas. Pred leti je do večinskega deleža v njej prišlo švicarsko podjetje Kylin Prime Group, ki naj bi upravljalo denar azijskih vlagateljev. Toda ni dobilo dovoljenja regulatorja, saj se je zapletlo se je pri dokazovanju izvora denarja. Sledila je večletna agonija, med katero je Banka Slovenije od švicarskega podjetja neuspešno zahtevala zmanjšanje lastništva v Lonu. Do večjih premikov je prišlo šele nedavno, ko je Kylin končal v stečaju.

Rekordni dobički bank

Drugo polovico Vasletovega mandata na čelu Banke Slovenije je zaznamovalo zaostrovanje denarne politike. Zaradi visoke inflacije je v evrosistemu prišlo do zvišanja obrestnih mer, kar je pripeljalo do upočasnitve kreditiranja gospodinjstev in gospodarstva.

Medtem banke dosegajo rekordne dobičke. Samo v prvih sedmih mesecih letos so ustvarile skoraj 800 milijonov dobička pred davki oziroma skoraj četrtino več kot v enakem obdobju lani. To je v prvi vrsti posledica višjih obrestnih mer in počasnega prilagajanja obrestnih mer na depozite. Zaradi dobrih razmer v gospodarstvu in cen nepremičnin, ki za razliko od tujine, (še) ne padajo, je tudi zelo malo oblikovanih oslabitev in rezervacij.