Časovnih blokov je pet, pri čemer so v posameznem dnevu trije, določeni pa so ločeno za štirimesečno višjo sezono (od oktobra do februarja) in osemmesečno nižjo sezono. Najdražjega bloka ne bo v nižji sezoni, najcenejšega pa ne v višji sezoni.
Omrežnina bo najdražja v času visoke obremenitve omrežja, na delovni dan med 7. in 14. ter 16. in 20. uro, in sicer so tarifne postavke za moč v tem bloku od štiri- do petkrat višje kot v drugem bloku, med 6. in 7. uro, 14. in 16. uro ter 20. in 22. uro. Še večja je razlika do tarif za obdobje med 22. in 6. uro, ko so tarife najnižje. Podrobneje je razdelitev po blokih z urami predstavljena na spletni strani sta.si/qlMfZ8, višine tarifnih postavk po skupinah uporabnikov in časovnih blokih pa na spletni strani sta.si/q5lGXC
Namen sprememb je, da bi odjemalce spodbudili k takšni rabi omrežja, da bi del porabe razporedili v obdobja dneva, ko je omrežje sedaj manj obremenjeno. S tem bi lahko bil obseg naložb v omrežje - po zadnjem razvojnem načrtu so potrebne investicije v obdobju 2025-2034 ocenjene na skupno 4,48 milijarde evrov - nižji oz. bi jih lahko zamaknili, pravi Agencija za energijo.
Novi obračun omrežnine naj bi bil tudi bolj pravičen, saj naj bi vsak odjemalec plačal za uporabo omrežja toliko, kolikor ga dejansko uporablja. To omogoča merjenje porabe na 15 minut.
Večjo težo kot doslej bo imela tarifna postavka za moč. Elektrooperater bo odjemalcu glede na njegovo rabo v zadnjem letu, upoštevaje tudi vrhunce porabe, določil dogovorjeno obračunsko moč. Ob morebitni prilagoditvi porabe bo lahko odjemalec to obračunsko moč znižal, a bo za preprečevanje špekulativnega zniževanja uvedena varovalka - dodatno plačilo, ko bo dogovorjena moč presežena.
To plačilo se v prehodnem obdobju dveh let za gospodinjske in male poslovne odjemalce ne bo zaračunalo, bodo pa odjemalci o preseganju obveščeni. Agencija svetuje, da se v prehodnem obdobju dogovorjene obračunske moči ne spreminja, saj odjemalec po spremembi ne bo več oproščen plačila omrežnine za presežno moč.
Po navedbah naj bi povprečno gospodinjstvo, ki nima toplotne črpalke, ob nespremenjenih navadah na letni ravni plačevalo nekoliko manj omrežnine, ki predstavlja okoli četrtino končnega zneska na položnici. Tudi pri odjemalcih, ki se že danes ogrevajo s toplotno črpalko in imajo višjo porabo električne energije, nimajo pa sončne elektrarne, naj bi bil letni strošek za omrežnino nižji.
Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo letnega net meteringa, v primeru več proizvedene energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, za energijo ne bodo plačali nič, prav tako ne za omrežnino za energijo, bodo pa plačali več omrežnine za moč. Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno in imajo več energetsko intenzivnih naprav. Tako kot ostali pa bodo lahko strošek znižali s premikom večje porabe v obdobja dneva, ko bo omrežnina nižja.
Mali poslovni odjemalci naj bi imeli nižje stroške z omrežnino, saj je bila tudi zanje doslej obračunana administrativno določena moč.
Nekaterim odjemalcem na srednji napetosti se bo omrežnina predvidoma zvišala, po oceni agencije za med sedem in 25 odstotkov, nekaterim pa se ta strošek ne bo spremenil. Delež omrežnine v končnem računu pri teh odjemalcih znaša med sedem in 14 odstotkov.
Najbolj se bo omrežnina zvišala pri intenzivnem industrijskem odjemu, ki je priključen na visoko napetost, in sicer po ocenah agencije tudi za več kot 100 odstotkov. Je pa pri tej skupini odjemalcev delež omrežnine v končnem znesku najnižji, po starem sistemu je znašal med tremi in štiri odstotki, po novem naj bi med štirimi in petimi odstotki.
