Tudi neusmiljen dež dan pred trgatvijo ter oblačno in mrzlo vreme prejšnji petek nista odvrnila članov od nadaljevanja te tradicije. Za ogrevanje so si veselo razpoloženi pod streho Turistične kmetije Simonič najprej osvežili grla s kozarcem metliške črnine in ob lokalnih sirnih in mesnih dobrotah prisluhnili zgodbi gostitelja tokratne klubske trgatve, uveljavljenega vinarja Gašperja Kostelca iz Drašičev (Vina Dolc), o prvem primeru strojnega obiranja grozdja v Beli krajini s posebnim (najetim) goseničarjem, ki s tresljaji vakuumsko loči grozdne jagode od pecljev. »Trgali smo v noči na sredo in v soboto do poldneva. Učinek je primerljiv s 17 trgači v petih dneh, obrabnost pa je približno enaka kot pri ročnem trganju. Časi so pač takšni, da je ljudi za to opravilo vse manj, zato ni bilo druge, kot da si pomagamo s posodobljeno strojno tehniko, nad katero smo se včasih zgražali, vendar se je do danes že toliko izpopolnila, da vidimo vse več njenih prednosti,« je zadovoljno razlagal gospodar in odgovarjal na številna vprašanja.
Sklepanje prijateljstev in tudi poslov
Kmalu zatem se je 15 trgačev odpeljalo na družinsko parcelo Dolskih na pobočju vasi, kjer so v dobrih dveh urah previdno obrali grozdne jagode s 1500 trt, cepljenk sorte dornfelder. »V iskanju poti, kako pridobiti poslovne partnerje, sva nekega dne z Mirjanom Kulovcem, direktorjem podjetja Kolpa, soglašala, da bi bilo snidenje ob zrelem grozdju in seveda še čem lepa priložnost za reševanje kakršnihkoli težav, boljša kot po uradni poti. Tako je zaživel naš poslovni klub,« se spominja eden izmed njegovih ustanoviteljev, nekdanji metliški župan Slavko Dragovan.
Njegov sotrudnik Mirjan Kulovec je tokrat, ob prepletu anekdot iz preteklosti in odstiranju načrtov za prihodnost, trgal skupaj z aktualnim predsednikom društva Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. »Če se ozrem v nebo, bom rekel, da nam je vreme letos krojilo udeležbo. Svojčas se nas je zbralo nekaj deset, in ne boste verjeli, Belokranjcev ni bilo ravno veliko. Zakaj? Ves čas smo na ta dogodek vabili poslovne ljudi iz drugih vinorodnih dežel, tudi iz Avstrije, Italije in Hrvaške, saj smo tako še bolj promovirali našo pokrajino in njena vina. Kot je že rekel Slavko, ima vsak član kluba možnost, da pripelje svojega poslovnega partnerja, druženje in mreženje pa je ob naših mesnih dobrotah in žlahtni kapljici doslej obrodilo sadove. Naj tako tudi ostane,« si želi Kulovec.
»Kljub izdatni suši so jagode zdrave, sladke in sočne. Grozdov je veliko. Pravi užitek jih je trgati,« je dodal Tomaž Kordiš in povedal, da je zaradi velikosti trtja in obremenitve vinogradov zaželeno največ 50 trgačev. Toliko jih je bilo lani v vinogradu pri Semiču, kjer je trgačem pomagal tudi skakalec Cene Prevc, velik ljubitelj Bele krajine. Navsezadnje je poslanstvo, ki ga društvo ohranja že dvajset let, tudi to, da se utrdijo stare vezi, poleg rojevanja novih prijateljstev.
»Res mi je lepo v družbi modrih mož in žena, članov kluba, ter njihovih pričevanj, ki so vpeta v tradicijo. Kot vidite, trgam in srkam njihove besede,« je nekoliko odmaknjena, s klobukom na glavi, potem ko je snela protokolarni plašč s krono, žarela aktualna kraljica metliške črnine, 22-letna študentka farmacije Aleksandra Šoronda iz Malega Lešča pri Metliki. Zagotovo si je v spomin zapisala misli drašiškega rojaka, enologa in staroste belokranjskega vinogradništva, dr. Julija Nemaniča, ki je dejal, da člani kluba tudi s trgatvijo podpirajo vinogradnike in širijo kulturo med ljudmi. »Vino ni zgolj pijača, temveč predvsem doživetje oziroma spoštovana dobrina, ki ima v naši belokranjski vinorodni deželi svojo tradicijo in pomen.«
Izjemen letnik
Vrhunec vinogradniške sezone je tudi letos v dobri družbi proslavila Tatjana Malešič, direktorica Kmetijske zadruge Metlika. »To je naše poslanstvo, ko vinogradniki spodbujamo druge, izmenjujemo izkušnje, skratka ravnamo po primerih dobrih praks. Sicer smo v naši zadrugi na okoli 27 hektarjih doslej potrgali okoli 40 odstotkov letnika, ki je kakovosten, a ga je količinsko manj kot lani, kar je odvisno od sorte. Sicer 70 odstotkov grozdja, približno 250.000 kilogramov, odkupimo od kooperantov, skupaj z našim grozdjem pa bo šlo v predelavo okoli 400.000 kilogramov,« je povedala poslovnim partnerjem in članom kluba, ki se ob sklepnem dejanju, obloženi mizi, niso mogli izogniti razpravi o vse večjem poseku trte oziroma opuščanju vinogradov.
