Slovenski zapori so zastareli in obupno prezasedeni. Nekoliko utegne kritične razmere tako za zapornike kot za zaposlene vsaj malo omilil nov zapor v Dobrunjah pri Ljubljani. Ta bo predvidoma končan sredi prihodnjega leta in bo lahko sprejel do 388 zapornikov, a je treba prostorsko in kadrovsko stisko z začasnimi ukrepi reševati že zdaj. Po navedbah pravosodne ministrice Andreje Katič zasedenost zaporov presega 130 odstotkov, zaradi česar nastajajo težave z zagotavljanjem prostora, vzdrževanjem reda in discipline, izvajanjem programov in zagotavljanjem zdravstvenega varstva. Dodaten izziv pa predstavljajo tudi kadrovske težave, saj uprava za izvrševanje kazenskih sankcij kljub vsem naporom ne uspe zaposliti ustreznega števila pravosodnih policistov.
Poslanci se bodo tako danes sestali na izredni seji, namenjeni obravnavi predloga novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Ta naj bi z začasnimi ukrepi reševala prostorsko in kadrovsko stisko v zaporih, državni zbor pa jo obravnava po nujnem postopku. Rešitev vseh teh težav zahteva svoj čas, v vmesnem času pa po besedah Katič potrebujemo tudi začasne ukrepe, ki jih prinaša ta novela.
V predlogu so določene okoliščine za nastanek zaostrenih varnostnih razmer, v katerih bi lahko vlada z odlokom določila začasne ukrepe. Med njimi je možnost, da bi naloge pravosodnega policista opravljali tudi drugi zaposleni v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na delovnem mestu pravosodnega policista. Poleg tega sta predvideni možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora.
Na težave v zaporskem sistemu so v razpravi na pristojnem odboru DZ opozarjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci, a se niso strinjali glede načina reševanja te problematike. V Svobodi so denimo prepričani, da je zakonsko novelo nujno sprejeti, da se delno omili izredne razmere v zaporih, v SDS in NSi pa po drugi strani menijo, da gre za parcialne rešitve, ki v praksi ne bodo prinesle želenih učinkov.
