Skoraj neverjetni so trenutni podatki prezasedenosti slovenskih zaporov, ki govorijo le o tem, da je mnoge povečanje števila zapornikov in pripornikov povsem presenetilo. Tudi zato nastaja nov zapor v Dobrunjah pri Ljubljani, ki bo, ko bo končan sredi prihodnjega leta, lahko sprejel do 388 zapornikov. V Sloveniji ta čas deluje šest zavodov za prestajanje kazni zapora, ki delujejo na 13 lokacijah. »Trenutno je v slovenskih zaporih zaprtih 1780 oseb, od tega 94 oziroma okvirno pet odstotkov žensk. Zadnja leta se povprečno število zaprtih giblje nekje do 1512 v letu 2023, ko je bilo najvišje doslej. V letih 2020 in 2021 je povprečno število zaprtih upadlo zaradi ukrepov ob epidemiji koronavirusa, ki so veljali to obdobje,« so povedali na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. In to so dejansko rekordne številke; glede na vse kapacitete, ki jih trenutno premore Slovenija, so zapori prezasedeni in »delujejo« na 132 odstotkih zmogljivosti.
Večina sedanjih zaporov to sploh ne bi smela biti
Zato si od novega zapora seveda obetajo veliko – da bi vsaj omilil ali celo odpravil težave, s katerimi se sistem sooča že nekaj časa. »Nov nadomestni ljubljanski zapor v Dobrunjah lahko dolgoročno odpravi težavo prezasedenosti vseh moških zaporov v Sloveniji. Reševal ne bo samo preobremenjene lokacije ljubljanskega zapora, temveč tudi vseh drugih moških zaporov po državi,« še pravijo na upravi, »a večina zaporskih objektov ni bila grajena za namen izvrševanja zapornih kazni, razen Doba pri Mirni in Kopra, zgrajenega v letu 2004.«
Stanje v sedanjih zaporih je že prek meja normalnega, samo za primer so v upravi navedli, da so ženske v zaporu na Igu »nastanjene v starejšem objektu oziroma gradu, ki stoji na griču Pungert nad naseljem Ig. Grajska stavba je stara več kot 500 let, njena namembnost pa se je v preteklosti spreminjala in glede na to so objekt tudi dograjevali, obnavljali. Trenutno je ta zapor zaseden 96-odstotno.« Na Dobu pri Mirni pa je zapor za moške obsojence. Namensko so ga zgradili leta 1957, leta 2011 sta bila dograjena dva dodatna objekta.
Število pripornikov in zapornikov zdaj skokovito narašča, predvsem zaradi vse večkaznivih dejanj prepovedanega prehoda državne meje, največ torej zaradi tihotapcev migrantov. Na primer, v celjskem zaporu so nastanjeni zaporniki, ki prihajajo iz kar 50 različnih držav, in ne preseneča, da je v sobah nameščenih več ljudi, kot je predvideno.
Slovenci smo večinoma premoženjski delikventi
Sicer je, po nekaterih podatkih, v Sloveniji največ ljudi zaprtih zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, skoraj polovica vseh, ter zaradi dejanj zoper javni red in mir, kamor sodi tudi že omenjeno prepovedano prehajanje državne meje, le malo manj kot deset odstotkov vseh »sedi« zaradi dejanj zoper življenje in telo, osem odstotkov pa zaradi kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje. Novi zapor v Dobrunjah, ki se bo razprostiral na skupno skoraj pet hektarov velikem zemljišču, naj bi stal nekaj več kot 70 milijonov evrov, končan pa naj bi bil v naslednjem letu. Zasnova zapora je takšna, da zaporniki iz svojih večinoma enoposteljnih, okoli šest kvadratnih metrov velikih sob ne bodo gledali proti ograji zapora, temveč na notranjo stran. V njem bodo imeli zaporniki med drugim delavnice, športno dvorano, zunanje igrišče, poleg zaprtega oddelka bo deloval tudi odprti oddelek, v objektu bo tudi izobraževalno središče za pravosodne policiste.
In še zanimivost – zaporniki so bodo notranje pohištvo, postelje, stole, mize in omare, izdelali sami. Polovico pohištva bodo kmalu začeli izdelovati v zaporu na Povšetovi, drugo polovico pa si bodo izdelali že v novi delavnici zapora v Dobrunjah.
Pravosodne policiste iščejo z lučjo pri belem dnevu
A kdo bo torej pazil na vse več zapornikov? To je vprašanje, ki odgovorne morda še bolj skrbi kot same zaporniške kapacitete, delo je zahtevno in ob taki prezasedenosti zaporov so tudi živci zapornikov na robu, koncentracija ljudi na majhnem prostoru hitro privede do še večjih konfliktov. Splošni pogoji za poklic pravosodnega policista, tako povedo na uradu, so peta stopnja izobrazbe, vsaj šest mesecev delovnih izkušenj, državljanstvo Republike Slovenije, vozniško dovoljenje B-kategorije, nekaznovanost, ustrezne psihofizične sposobnosti in odsotnost varnostnih zadržkov. In seveda temu sledi ustrezno dodatno izobraževanje, a zanimanja za delo pravosodnega policista preprosto ni.
»Trenutno je v okviru URSIKS zaposlenih 550 pravosodnih policistov, potrebovali pa bi še najmanj sto pravosodnih policistov, da bi lahko opravili vse zakonsko določene naloge. Ob trenutni stopnji zapolnjenosti zaporov in naraščanju števila zaprtih oseb pa bi bilo to število lahko še višje,« se zavedajo problema na upravi: »Nove sodelavce poskušamo pridobiti z različnimi akcijami, poudarjamo prednosti tega dinamičnega poklica, ki nudi zaposlitev za nedoločen čas, omogoča redna izobraževanja in še marsikaj.«
»Začasno« deluje že več kot 60 let
A vendar v zadnjem času obupno iščejo vsaj štiri nove sodne policiste, na enega zadnjih razpisov se je prijavila le ena oseba. Zato so tisti, ki še vztrajajo, preobremenjeni, to pa lahko hitro privede do dodatnih varnostnih težav. Z novim zaporom bi se lahko pogoji dela izboljšali; ob odprtju bodo na novo lokacijo premeščali zaposlene s Povšetove ulice in z Iga. Postavitev zapora v Dobrunjah bo torej dejansko prišla v zadnjem trenutku – zapor na Povšetovi, ki deluje od leta 1962, je bil od vsega začetka mišljen kot »začasen«, prenova omenjenega 500 let starega gradu na Igu pa se tudi odmika v prihodnost.
