Na plačilni dan, v petek, 13. septembra, morajo slovenski sodniki (in smiselno tudi tožilci) prvič dobiti popravljene plače na način, kot ga je v začetku poletja določilo ustavno sodišče, potem ko tega za sodno oblast tudi čez zapovedani rok nista naredili izvršilna in zakonodajna oblast. Ustavno sodišče je zato ravnalo tako, kakor naredi le izjemoma. Ker protiustavno stanje ni moglo več trajati, je namesto zakonodajalca določilo novo višino plač in to na način, da ima veljavo kot zakon. Pri čemer je tudi popravljena višina zgolj začasna – do sprejetja od starta aktualne vlade obljubljane celovite reforme plač v javnem sektorju. To pomeni, da tudi zdaj na novo izračunane plače ne bodo zadostile večkratni lekciji z ustavnega sodišča, da enakopravnost treh vej oblasti – sodne, zakonodajne in izvršilne – pomeni tudi materialno enakopravnost. Odpravile pa naj bi vsaj zaostajanje za rastjo življenjskih stroškov pretekli 12 let.
Plačni steber za sodnike
Tako je na zahtevo sodnega sveta sredi letošnjega leta zapovedalo ustavno sodišče s petimi glasovi ustavnih sodnikov proti trem: pri izračunu plač sodnikov se od 3. januarja letos, ki je bil prvi dan čez rok iz odločbe ustavnega sodišča o neustavnih plačah, do začetka uporabe bodoče, še neobstoječe zakonske ureditve, ki mora plače narediti ustavne, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin od 1. junija 2012 do 31. decembra lani. Za uskladitev se uporabi uradni podatek statističnega urada o inflaciji v tem obdobju, je še odločilo ustavno sodišče. In da se tako usklajene plače sodnikom rednih sodišč prvič izplačajo septembra letos za opravljeno sodniško službo v avgustu. Obenem morajo pri tem prvem izplačilu sodniki dobiti še razliko od 3. januarja do konca julija letos, torej za čas, ko je potekel rok iz odločbe ustavnega sodišča. Z zapovedano uskladitvijo bo zagotovljena ohranitev realne vrednosti sodniških plač oziroma plačnih razredov, je odločila večina na ustavnem sodišču.
Sodnik na vrhu plačne lestvice
Ko je ustavno sodišče odločilo, da protiustavnega stanja pri sodniških plačah ne bo več toleriralo, je imelo pred očmi tudi, kaj popravek plač vsaj začasno pomeni. Spreminja namreč tudi plačna razmerja med funkcionarji, ki so sodna oblast, in ostalimi, ki niso. To pa pomeni, da bo imel po novem predsednik vrhovnega sodišča kot hierarhičnega vrha sodne oblasti višjo plačo kot drugi najvišji funkcionarji v državi, to so predsedniki države, državnega zbora in vlade. Toda to ni krivda sodništva, temveč tega, da sta drugi dve veji oblasti leta in leta ignorirali realni padec sodniških plač ter sploh protiustavne plače sodne veje oblasti, je še dalo vedeti ustavno sodišče.
Plače višje za 12 odstotkov, ne za 26
Koliko bodo torej na novo izračunane osnovne plače sodnikov (in tožilcev) višje? Ne bodo popravljene za okoli 26 odstotkov, kot je kdo razumel odločbo ustavnega sodišča, ampak za 12,35 odstotka. To pa zato, ker so se sodniške plače od leta 2012 do danes vendarle tudi popravljale. »Pri podatku o povišanju plač za 26,2 odstotka gre za podatek o povišanju glede na plače sodniških funkcij na dan 1. junija 2012. Ker so se v času od 1. junija 2012 osnovne plače sodnikom, tako kot javnim uslužbencem in drugim funkcionarjem, oktobra 2022 uskladile z inflacijo v višini 4,5 odstotka, 1. aprila 2023 pa povišale za en plačni razred ter nato junija 2024 uskladile še za 3,36 odstotka, se osnovne plače sodnikov po dopolnilni odločbi ustavnega sodišča v primerjavi z osnovnimi plačami za julij 2024 povišajo za 12,35 odstotka,« pravi razlaga ministrstva za javno upravo, ki je resorno ministrstvo za plače v javnem sektorju.
Popolno porušenje plačnega sistema
In kot rečeno, predsednik vrhovnega sodišča bo na »posebni plačni lestvici za sodnike« – kar da je, tako to vidijo v vladi, pravzaprav vsebina odločbe ustavnega sodišča – kot najvišji funkcionar sodne veje oblasti začasno presegel plačo predsednice republike, predsednice državnega zbora in predsednika vlade kot najvišjih funkcionarjev političnih vej oblasti. Za celih 751 evrov. Kar v besednjaku zamudniške vlade, ki je od ustavnega sodišča s plačno odločbo dobila hud ukor, pomeni nič manj kot »popolno porušenje« razmerja med nosilci vseh treh vrhov oblasti ...
Umaknjen predlog
Po drugi strani je vlada po odločbi ustavnega sodišča ekspresno umaknila svoj predlog interventnega zakona, ki je bil kljub vsem zamudam vladne strani mišljen šele kot prvi korak k ustavnim plačam sodnikov (in tožilcev). Uvrstil bi jih za do tri plačne razrede višje, največ bi pridobili prvostopni sodniki (okrajni in okrožni), osnovna plača šefa vrhovnega sodišča pa bi ostala na višini plače predsednikov države, državnega zbora in vlade. Zdaj pa se, v skladu z odločbo ustavnega sodišča, plača prvostopnih sodnikov ne bo povečala za več, kot je bilo predvideno v predlogu vladnega zakona, trdijo v vladi, ki vztraja s sodstvom kot sestavnim delom enotnega plačnega sistema javnega sektorja in obljublja »znatno zvišanje sodniških plač« po 1. januarju 2025.
