Ena najvplivnejših slovenskih finančnic Alenka Žnidaršič Kranjc, ki ima v lasti največjo zasebno pokojninsko družbo pri nas in mrežo domov za starejše v državi Deos, je začela iz svojega imperija črpati milijone.
Lani si je namreč Žnidaršič Kranjc skupaj z družino izplačala kar dva milijona evrov iz podjetja Prva finance, prek katerega obvladuje skupino Prva Group. Ta upravlja 1,7-milijardno premoženje več kot 550 tisoč zavarovancev v Sloveniji in drugih državah jugovzhodne Evrope. Poleg tega so prejeli še najmanj 300 tisoč evrov od drugih svojih podjetij.
Gre za prva večja izplačila po tem, ko se je Žnidaršič Kranjc leta 2019 umaknila z vseh vodstvenih položajev v skupini. To kaže tudi naša analiza poslovanja njenega imperija. Iz nje je razvidno, da ji domovi za starejše, za katere je od države prejela koncesije, za zdaj še ne prinašajo dividend. Deos mora namreč prej odplačati za več deset milijonov evrov posojil, ki jih je najel za gradnjo domov. Kljub temu pa ima Žnidaršič Kranjc dovolj denarja za druge posle. Začela je kupovati izobraževalne ustanove, ki se v ključni meri prav tako financirajo iz državnega proračuna.
Kaj vse že obsega imperij, ki ga je zgradila Alenka Žnidaršič Kranjc? In kateri posli ji prinašajo največ denarja?
Milijonski zaslužki od upravljanja pokojninskih skladov
Žnidaršič Kranjc je nase prvič opozorila leta 1993, ko je postala svetovalka tedanjega predsednika vlade Janeza Drnovška. Leto dni pozneje, v času divje pidovske privatizacije, se je preselila v upravo mariborskega KBM Infonda in med prvimi šla v tekmo za lastninske certifikate.
Leta 2000 se je kot prva zasebnica lotila posla s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem, s katerim je obogatela. Ustanovila je Prvo pokojninsko družbo, s katero je hitro postala največja nedržavna upravljavka skladov pri nas. Odpirala je tudi družbe na Balkanu. Danes je v kolektivne sheme pri Prvi vključenih že več kot 3000 podjetij in 86.000 zavarovancev. Večkrat se je potegovala tudi za upravljanje skladov, v katerih varčujejo javni uslužbenci, a ji to ni uspelo.
Nanjo so letele tudi številne kritike zaradi načina poslovanja. Kar 35 odstotkov Prve Group je namreč v lasti kritnih skladov Prve pokojninske družbe. To pomeni, da so njeni lastniki dejansko zavarovanci, ki varčujejo za dodatno pokojnino. Žnidaršič Kranjc pa je pri njih našla več deset milijonov evrov za vzdrževanje lastništva.
Skupina Prva, v kateri so hčerinske družbe v Sloveniji (Prva osebna zavarovalnica in Prva pokojninska družba), Severni Makedoniji (KB Prvo), Srbiji (DDOR Garant) in na Kosovu, je v lanskem letu ustvarila rekordnih 8,4 milijona evrov čistega dobička. To je skoraj dva milijona evrov več kot leta 2022.
Večino teh dobičkov ji prinaša Prva pokojninska družba, ki po eni strani služi provizije od vplačanih premij za dodatno pokojninsko varčevanje, po drugi pa tudi od izplačanih sredstev, torej rent. Ob tem pa pobira še provizijo za upravljanje sredstev v svojih skladih.
Kaj vse ima še v lasti Alenka Žnidaršič Kranjc?
Ti zaslužki v vedno večjem obsegu končajo pri lastniki, torej Alenki Žnidaršič Kranjci in njeni družini. Prva Group je v letih od 2021 do 2023 od Prve pokojninske družbe prejela za kar 6,6 milijona evrov bruto dividend. Še za slab milijon evrov sredstev ji je izplačala Prva osebna zavarovalnica. Več milijonov evrov je prejela tudi od podjetja KB Prvo, ki je vodilni ponudnik dodatnega pokojninskega zavarovanja v Severni Makedoniji.
Medtem je Prva Group v istem času izplačala za 7,5 milijona evrov bruto dividend. Večino tega denarja je prejelo podjetje Prva Finance, ki je v 52-odstotni lasti Alenke Žnidaršič Kranjc, po 16 odstotkov pa obvladujejo trije člani njene družine. Kot že omenjeno, pa so si ti v lanskem letu že izplačali tudi sredstva iz podjetja Prva Finance.
Poleg tega so prejeli nekaj sto tisoč evrov tudi od podjetja AZ Nepremičnine, ki je lastnik domov za starejše v Medvodah in Horjulu, in podjetja Dej Skladi.
Alenka Žnidaršič Kranjc si obeta tudi vračilo posojil, ki jih je krovnemu podjetju Prva Finance odobrila sama in prek drugih svojih podjetij. Po podatkih iz leta 2022 je teh posojil za okoli pet milijonov evrov.
Deosu upada dobiček. Komu je posodil 8 milijonov?
Na prelomu drugega tisočletja, ko je bilo starostnih upokojencev le okoli 280.000 (danes jih je skoraj pol milijona), je Alenka Žnidaršič Kranjc vstopila tudi na trg oskrbe starejših.
Njen Deos je do danes odprl že osem domov za starejše: v Medvodah (2003), Gornjem Gradu (2003), Cerknici (2005), Trnovem (2009), Horjulu (2011), Notranjih Goricah (2011), Črnučah (2012) in Topolšici (2016). Prihodnji mesec se odpira nov dom v Kopru, v katerem je prostora za 275 stanovalcev, a imajo zaenkrat dovoljenje za 214 ljudi. Koncesijo zanj so si zagotovili v času prejšnje vlade.
Deos, ki ima več kot 700 zaposlenih, je lani ustvaril le 373 tisoč evrov čistega dobička. To je najmanj po letu 2011, če izvzamemo leto 2017, ko so imeli visoke oslabitve premoženja. Drastično so se zvišali stroški, saj se je v zadnjem času podražilo vse – od stroškov dela, hrane in energentov. Večino tega so morali pokriti oskrbovanci.
Deos je imel namreč lani rekordnih 44 milijonov evrov prihodkov, kar je sedem milijonov evrov več kot leta 2022. Od tega je iz javnih virov prejel 18 milijonov evrov, veliko večino na račun zaračunanih neg Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta znesek je bil le okoli dva milijona evrov višji od predlani. To pomeni, da so si večino dodatnih prihodkov zagotovili z višjimi oskrbninami.
Konec lanskega leta je imel Deos za kar 88,5 milijona evrov finančnih obveznosti. Kljub slabšim rezultatom je imel dovolj presežnih sredstev, da je posojal denar naokoli, verjetno drugim podjetjem Alenke Žnidaršič Kranjc. Teh posojil je bilo že za več kot osem milijonov evrov.
Kupila fakulteto od Janševih »čudežnih dečkov«
Podjetje AZ Deos, ki je lastnik Deosa in ga obvladuje družina Žnidaršič-Kranjc, je začelo vlagati tudi v druge posle.
V začetku lanskega leta je od družine Bele kupilo izobraževalni center B2, ki ga je preimenovalo v SOFIZO. Koliko je odštelo zanj, uradno ni znano. V istem času pa je pri Delavski hranilnici najelo 1,6 milijona evrov visoko posojilo. Do leta 2019 je sicer izobraževalni center B2 od države in drugih javnih naročnikov na leto prejel več kot 400 tisoč evrov. Po tistem pa le še nekaj deset tisoč evrov.
V letošnjem letu je prišlo do bistveno večjega prevzema. Kot je prvi poročal Reporter, je Alenka Žnidaršič Kranjc postala 51-odstotna lastnica Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) s sedežem v Novi Gorici. Preostali delež ostaja v rokah Boruta Rončevića, Matevža Tomšiča in Mateja Makaroviča. Ti so fakulteto ustanovili v času prve vlade Janeza Janše in so že več kot desetletje tesno povezani s SDS. Pomagajo ji pri ustvarjanju medijske politike in utrjevanju strankarske ideologije.
Fakulteta z 29 zaposlenimi je minulo leto sklenila z dobrimi tremi milijoni evrov prihodkov, dobička pa je bilo za skoraj pol milijona evrov. Od ustanovitve naprej do danes je FUDŠ iz javnih virov prejela dobrih 14 milijonov evrov, največ od ministrstev za izobraževanje, visoko šolstvo in javne agencije za raziskovalno dejavnost. FUDŠ državni denar po koncesijah prejema za svoje študijske programe.
