Vsebina predavanja je za lokalne skupnosti, ki se srečujejo z visokimi stroški šolskih avtobusnih prevozov, več kot dobrodošla, saj bodo imeli župani oziroma občinski uslužbenci priložnost neposredno govoriti z državnima uslužbencema, ki sta za avtobusne prevoze najbolj pristojna. V oči pa je zbodel podatek na spletni strani SOS, da je predavanje plačljivo. S tako pomembno tematiko, kot so prevozi otrok v šolo! Za občine, članice SOS, je kotizacija 50 evrov, za nečlanice 130 evrov. Dobili smo namig, da je predavanje plačljivo, ker se včasih predavateljem plača honorar. Glede na dejstvo, da sta oba predavatelja zaposlena v državni službi in bosta s slušatelji delila informacije s svojega delovnega področja, povrhu pa gre za vprašanje najranljivejše skupine – otrok, bi bilo izplačilo za njuno predavanje najmanj neokusno. Po drugi strani se je zastavilo vprašanje, ali bosta predavanje izvedla v okviru rednega delovnega časa ali v zasebnem času (in za plačilo).
O avtobusnih prevozih bosta predavala brezplačno
Ob našem poizvedovanju sta oba striktno zanikala, da bi prejela honorar. Miran Sečki, ki je na čelu novoustanovljenega državnega podjetja DUJPP, je dejal, da mu ne pride na misel, da bi za svoje predavanje zahteval honorar. Tudi drugi predavatelj, visoki uradnik na MOPE Matjaž Vrčko, honorarja za predavanje ne bo prejel. »Sodelavca MOPE in DUJPP honorarja ne pričakujeta in ga tudi ne bosta sprejela, če bi jima ga ponudili. Predstavitev bosta opravila v okviru svojih delovnih obveznosti, saj je to naša dolžnost v okviru sodelovanja z občinami,« so pojasnili na MOPE. Dodali so še, da bodo omenjeno spletno predavanje izvedli na željo lokalnih skupnosti. Če predavatelja ne bosta dobila honorarja, bo šla kotizacija od prijav v blagajno Skupnosti občin Slovenije, saj posebnih stroškov z organizacijo predavanja ne bodo imeli, ker ga bodo izvedli po spletu.
Predavanje za honorar le zunaj delovnega časa
Primer, o katerem pišemo, je odprl splošno vprašanje o dodatnem (zasebnem komercialnem) delu javnih uslužbencev. Ali smejo informacije, s katerimi upravljajo na delovnem mestu, za plačilo deliti z drugimi, na primer da predavajo. Številne poklice zavezuje konkurenčna klavzula, kar pomeni, da zaposleni enakega dela, kot ga opravljajo v službi, za plačilo ne smejo opravljati niti v prostem času. Ali tako velja tudi za javne uslužbence, na primer uradnike na ministrstvih, zavodih, direktoratih?
»Javni uslužbenec lahko v svojem prostem času predava kot fizična oseba. V tem primeru je prost obveznosti do delodajalca, razen nekaterih posebnosti. Vseeno mora paziti, da ne bi opravljanje dejavnosti vplivalo na nepristransko opravljanje dela; da ne bi zlorabil informacij, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne; ali bi bilo opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa. Sklep vlade iz leta 2004 določa, da lahko uslužbenci organov državne uprave sodelujejo kot plačani predavatelji na strokovnih posvetih le zunaj delovnega časa. Če so tja napoteni s strani delodajalca oziroma če opravljajo to delo v okviru službe, za predavanje ne smejo prejeti posebnega plačila od organizatorja oziroma izvajalca. Tudi iz sodne prakse izhaja, da predstojnik uradniku ne more prepovedati opravljanja znanstvenega in pedagoškega dela in da bi le v primeru, če bi ugotovil, da zaradi izvajanja te dejavnosti svojega dela pri organu ne opravlja več nepristransko ali zlorablja informacije, ki niso javno dostopne in do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi, ali pa opravljanje te dejavnosti škoduje ugledu organa, zoper zaposlenega lahko ustrezno ukrepal,« so pojasnili na Ministrstvu za javno upravo (MJU).
Na mestu je tudi dilema o konfliktu interesov, če javni uslužbenec informacije, ki so del njegove službe, v zasebnem času prodaja in za izvedbo predavanja dobi honorar. »Presoja razlogov za morebitni konflikt interesov je v vsakem konkretnem primeru v pristojnosti predstojnika organa, saj gre za odločanje o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca,« so dodali na MJU.
