Kot smo že poročali, je včeraj odjeknila vest, da so na Švedskem zabeležili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz zunaj Afrike. V švedski agenciji za javno zdravje so pojasnili, da so nevarno okužbo diagnosticirali pri osebi, ki je poiskala zdravstveno oskrbo v Stockholmu. Znano je, da je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v sredo razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila. Ocenili so namreč, da bi se lahko opičje koze prvič po letu 2022 lahko znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah.
V Afriki namreč zaradi nove različice opičjih koz vladajo izredne razmere. Po podatkih, ki jih je prejšnji teden objavil nadzorni zdravstveni organ Afriške unije, so od januarja 2022 v 16 afriških državah zabeležili skupno 38.465 primerov opičjih koz s 1456 smrtnimi primeri, je v sredo poročala STA. Letos so v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili 160-odstotno povečanje števila primerov.
Razglasitev javnozdravstvene krize sicer nima konkretnih posledic. Njen namen je opozoriti pristojne oblasti po vsem svetu in jih pozvati k pripravi na morebitne izbruhe. Odziv na globalni ravni bo usklajevala SZO, pri čemer bo »tesno sodelovala s prizadetimi državami in s prisotnostjo na terenu preprečevala prenos bolezni, zdravila okužene in reševala življenja,« je v sredo dejal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Mateja Logar: Protokole smo uvedli že leta 2022
O opičjih kozah je danes ob 10.30 uri spregovorila Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL).
Logajeva pojasnila, da so priprave na izbruh opičjih koz začeli že leta 2022, ko smo povečano število bolnikov beležili tudi v Evropi. Takrat so uvedli protokole tako za ambulantno obravnavo kot bolnišnično zdravljenje, če bi teoretično bilo potrebno. Takrat je sicer krožil drugi podtip tega virusa. Bolezen namreč povzročata dva podtipa opičjih koz, centralnoafriški in zahodnoafriški podtip. Infektologinja je pojasnila še, da so leta 2022 vložili kar nekaj truda, da so v Slovenijo pripeljali cepivo, da so torej stvari nekako že vpeljane. Danes se bodo sicer sestali še z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ).
Po besedah Logarjeve centralnoafriški podtip, zaradi katerega so se trenutno prižgali alarmi, povzroča težji potek bolezni z višjo umrljivostjo. Po podatkih iz Afrike je namreč smrtnost približno 10-odstotna, medtem ko je v primeru zahodnoafriškega podtipa, ki se je širil leta 2022, smrtnost do enega odstotka. A je Logarjeva poudarila, da teh podatkov ne gre kar tako prenesti na zahodni svet, kjer je osnovno zdravstveno stanje prebivalstva precej boljše, precej drugačna pa je tudi zdravstvena oskrba. Sam potek bolezni je sicer pri obeh podtipih podoben. Začne se z vročino, mrazenjem, slabim počutjem, glavobolom in bolečinami v mišicah, nato se »zelo hitro pojavijo povečane bezgavke predvsem na vratu in v dimljah,« ki so po navedbah Logarjeve lahko velike tudi več centimetrov. Dva do štiri dni pozneje se običajno na obrazu pojavijo izpuščaji, ki se nato razširijo po drugih delih telesa, tudi na dlaneh in podplatih.
Za razliko od noric se izpuščajo pojavijo hkrati, so v enaki fazi razvoja. Težavo pri opičjih kozah predstavlja zlasti dolgotrajna kužnost, saj si kužen že kakšen dan pred pojavom vročine ter vse do takrat, ko odpadejo vse kraste, kar pomeni, da lahko to traja tudi dva do štiri tedne. Virus se najpogosteje prenaša preko stika z lezijami, kužne pa so tudi kraste, ki odpadejo. Obenem so kužni izločki iz dihal, a gre v tem primeru za kapljično širjenje.
Potek bolezni je načeloma pri večini bolnikov sorazmerno blag in ne terja hospitalizacije, a je treba poskrbeti, da bolnik ni v stiku z drugimi bolniki. Je pa v primeru te bolezni ena prednost, in sicer, da so prisotni značilni izpuščaji, tako jo zdravniki lažje prepoznajo in ni potrebna dolgotrajna diagnostika.
Cepiva
Kaj je Logar povedala o cepljenju in cepivih za opičje koze, je na voljo v spodnjem posnetku:
