Tožba staršev, ki so zaradi padca in otrokove zlomljene stegnenice vzgojiteljico tožili za 7700 evrov odškodnine zaradi malomarnega opravljanja poklica, je sprva na ljubljanskem okrožnem sodišču padla. Starši so se nato obrnili na višje sodišče, ki pa je njihov zahtevek potrdilo kot utemeljen – vzgojiteljica pri delu ni bila dovolj skrbna, saj enoletni otrok ne more odgovarjati za svoja dejanja, niti, če je nemiren, poroča Dnevnik.
Na previjanje nemirnega otroka bi se morala bolje pripraviti
Fantek, ki je v zasebno varstvo prišel septembra 2021, je bil že od začetka primer, ki je zahteval nekoliko več pozornosti. Bil je živahen, nato pa v oktobru dodatno dlje časa odsoten iz varstva zaradi bolezni. Po vrnitvi v varstvo je bilo zato pričakovano, da bo ponovna sprememba stanja in okolja za otroka še dodaten faktor stresa, čemur bi bilo potrebno pristop prilagoditi.
Do nesreče je prišlo med previjanjem, ko naj bi, kljub temu, da otroka ni izpustila iz pogleda in ga je ves čas držala za nogo, zaradi nepravilnega položaja postavitve otroka le-ta dobil moč upora v podlago. Z nenadnim gibom se je močno odrinil z mize in padel, medtem, ko je skrbnica segala po sveži plenici.
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
Prvostopenjsko sodišče je najprej razsodilo, da vzgojiteljica ni bila malomarna, saj otroka ni izpustila iz prijema in pogleda, ter da nepričakovanega in sunkovitega giba ni mogla ne predvideti, ne preprečiti, saj je bil za enoletnika nepredvidljiv. Prijem previjanja je bil starosti otroka primeren, in strokovna napaka ni bila storjena.
Kar je spornega v razsodbi je to, da se krivda torej delno prevali na otroka in nenavadnost njegovih gibov, ki pa pritičejo njegovi nenehni živahnosti. Mati naj bi vzgojiteljico na to celo opozorila, saj naj bi zahtevala previjanje na tleh, a vzgojiteljica zatrjuje, da izrecnega navodila za previjanje na tleh ni dobila. Višje sodišče zato, tako kot starši, meni, da od enoletnika ni mogoče pričakovati, da bo ravnal racionalno, in da morajo biti nepredvidljive reakcije majhnih otrok pričakovane iz smeri skrbnika. Vzgojiteljica, ki ima za seboj dolgoletno kariero izkušenj, bi morala, sploh v primeru dodane dolgoročne odsotnosti in spremembi okolja otroka, pričakovati dodatno nemirnost in se nanjo ustrezno pripraviti. Odrasla oseba je namreč tista, ki mora svoja ravnanja prilagoditi okolju in stanju otroka, sebe in okolice, otrok pa ne more nositi tu nobene krivde. Primer se je tako vrnil na okrožno sodišče, ki bo v odločilo o primernosti odškodnine, poroča Dnevnik.
Kaj bi morala vzgojiteljica torej storiti?
Sodišče meni, da bi toženka morala vso opremo za izvedbo previjanja pripraviti vnaprej na mesto, ki bi bilo lahko dosegljivo ob zagotavljanju dodatne čvrstosti varstva otroka, ki bi lahko izkazal možnost za nenadne tvegane gibe. Glede na značaj varovanca in glede na večletne izkušnje, bi to morala predvideti, in svoj prijem spremeniti v ustreznejšega. Njen ugovor, da bi jo morali krivde zaradi soprispevka otroka vsaj delno razbremeniti, je bil tako zavrnjen.
