Kamnosek, pek, mesar, mizar, zidar … je le nekaj poklicev s seznama deficitarnih poklicev. Da bi povečali zanimanje za področja, kjer kadra primanjkuje, država ponuja štipendije. Zanje je mogoče kandidirati od začetka avgusta do konca septembra. Višina mesečne štipendije znaša 123,46 evra in je združljiva z državno štipendijo, prav tako pa ne vpliva na višino otroškega dodatka. Dobre štiri milijone evrov je na voljo.
Prenizke štipendije, na terciarni ravni pa jih sploh ni
Zanimanje za štipendije za deficitarne poklice ni majhno, na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS vsako leto prejmejo več vlog, kot je na voljo sredstev. Med vsemi deficitarnimi poklici največ prijav za štipendije običajno dobijo v programih mizar, slaščičar, gastronomske in hotelske storitve, inštalater strojnih inštalacij in oblikovalec kovin – orodjar, lani se nihče ni vpisal na izobraževalni program za pridobitev poklica klepar-krovec, malo zanimanja je tudi za poklice, kot so izdelovalec kovinskih konstrukcij, tehnik steklarstva, dimnikar, ekonomski tehnik, kamnosek, steklar, tapetnik.
»Razlogi za razmeroma majhno ponudbo določenih poklicev na trgu dela so sistemski in rezultat mnogih bolj ali manj soodvisnih dejavnikov: vzgoja otrok, povezana z družbenim vrednotenjem posameznih poklicev, usmeritve izobraževalne politike, privlačnost posameznih smeri izobraževanja, sistem nagrajevanja zaposlenih, težki pogoji dela, neugodna razporeditev delovnega časa, migracije posameznih poklicev v tujino in iz tujine in podobno,« razlagajo na skladu. Medtem pa tudi opažajo, da je štipendija za deficitarne poklice prenizka, štipendisti si želijo višjih prejemkov. »Prav tako je veliko povpraševanja po štipendijah za deficitarne poklice na terciarni ravni, za katere pa sklad v okviru javnih razpisov za štipendije za deficitarne poklice nima predvidenih štipendij.«
Obrtnih poklicev se drži stigma
»Delavcev ne bomo dobili zgolj s štipendijami, saj je problem pomanjkanja kadra večplasten. Po eni strani se mladi ne odločajo za deficitarne poklice v zadostni meri, po drugi strani pa imamo velik problem z nataliteto. Delno se to rešuje z uvozom delovne sile, a je tudi bazen iz nekdanje Jugoslavije že izpraznjen,« menijo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Poudarjajo, da spodbujajo svoje člane, delodajalce, da bi jih čim več vzelo dijake na praktično usposabljanje z delom v okviru vajeniškega sistema oziroma srednjega poklicnega izobraževanja. »Poklice sicer promoviramo skozi določene projekte, kot sta obrtna pot in ulica obrti na MOS itd., vendar bi morali za promocijo storiti še več. Za promocijo obrtnih poklicev bi morala država zagotoviti sistemska sredstva na nacionalni ravni,« poudarjajo v zbornici, kjer ugotavljajo, da je najmanj zanimanja mladih za poklice v gradbeništvu - klepar krovec, tesar, zidar - in da tudi v gostinstvu povpraševanje presega ponudbo usposobljenega kadra.
Kako povečati zanimanje mladih? »Priložnost vidimo predvsem v boljši promociji teh poklicev med mladimi in njihovimi starši, ki svoje otroke prav tako usmerjajo na njihovi učni oziroma karierni poti. Treba je spremeniti tudi miselnost, da bodo učenci s slabšim uspehom primorani opravljati deficitarne poklice, medtem ko bodo pridni odšli na fakultete. Dejstvo je, da so obrtni poklici lepi in privlačni in tudi zelo iskani ter dobro plačani. To je treba mladim povedati, saj se obrtnih poklicev še vedno drži neka stigma. Za promocijo obrtnih poklicev bi lahko imeli nacionalno kampanjo po vzoru Nemčije, denimo,« odgovarjajo.
Poklice približati mladim
Po daljšem obdobju gospodarske rasti smo na slovenskem trgu dela vajeni visokega povpraševanja delodajalcev po delavcih in zniževanja števila brezposelnih, povedo na Zavodu RS za zaposlovanje: »Delodajalci že dalj časa sporočajo težave pri iskanju novih sodelavcev.« V njihovi zadnji izvedeni raziskavi Napovednik zaposlovanja je polovica vprašanih delodajalcev sporočila, da so se v preteklih šestih mesecih soočali s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev, več kot polovica delodajalcev tudi v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadra. V raziskavi Poklicni barometer pa so ocenjevali 183 poklicnih skupin in za 109 poklicev predvidevajo pomanjkanje kadra, za 39 poklicev je mogoče najti ravnotežje, pri 35 poklicih pa je presežek še vedno večji od potreb trga dela.
Primanjkljaji so prisotni tudi v poklicih, ki so ključni za delovanje družbe, na primer v zdravstvu in socialnem varstvu, v izobraževanju. Pri tem je štipendijska politika le eden izmed pomembnih instrumentov, izpostavljajo na zavodu za zaposlovanje. »Štipendije za deficitarne poklice so pri sprejemanju odločitev o poklicni poti oziroma nadaljnjem izobraževanju lahko pomemben dejavnik, same po sebi pa niso zadosten ukrep. Vsekakor je treba te poklice približati mladim na njim prijazen način, jim ponuditi priložnost, da jih spoznajo, in seveda bi bilo ponekod treba tudi izboljšati pogoje za delo,« pojasnjujejo. Največ kadra tudi po njihovih izkušnjah primanjkuje na področjih gradbeništva (zidarji, tesarji, delavci za preprosta dela pri visokih in pri nizkih gradnjah), kovinarstva (varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij), gostinstva (kuharji, natakarji, kuhinjski pomočniki), zdravstva in socialnega varstva (zdravniki, strokovnjaki in strokovni sodelavci za zdravstveno nego, bolničarji negovalci v zavodih, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu), informacijskih tehnologij (razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, programerji računalniških aplikacij), izobraževanja (učitelji razrednega pouka, predmetni učitelji v osnovni šoli, učitelji splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok), prometa in skladiščenja (vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, vozniki avtobusov).
