Varnost hrane je zato skupna odgovornost deležnikov v prehranski verigi, ob tem pa je ključen tudi učinkovit nadzor. Zgolj v juliju je uprava za varno hrano objavila 12 odpoklicev mesa in mesnih izdelkov ter en odpoklic sezamove paste zaradi prisotnosti salmonele.
K varni hrani prispevajo prav vsi, ki delujejo v prehrambno-potrošniški verigi. Ključna so prizadevanja rejcev, pridelovalcev, prevoznikov, izvajalcev skladiščenja, predelovalne industrije, trgovcev, gostincev in tudi potrošnikov, torej uživalcev hrane. Kadar določeni členi zatajijo, se za zaščito končnega člena – potrošnika pričakuje ukrepanje pristojnih organov, med drugim inšpektorata uprave za varno hrano, ki preverja skladnost odvzetih vzorcev.
Sistem obveščanja potrošnikov neustrezen
A informacija o neskladnosti določenih živil pogosto pride prepozno; spomnimo se le lanskih poljskih sliv in srbskih breskev z ostanki pesticida, ki so bile prodane še pred ugotovitvijo o prisotnosti tega zdravju škodljivega kemičnega pripravka. Verjetno je tudi marsikateri potrošnik spregledal katero od 12 obvestil uprave za varno hrano o odpoklicu mesa in mesnih izdelkov ter sezamove paste zaradi prisotnosti salmonele, ki so bila objavljena julija letos. Ali potemtakem sistem deluje? Težko bi mu dali pozitivno oceno, še posebno ker je izdelek v večini primerov že dan na trg ali prodan, preden se ugotovi njegova neskladnost.
Salmonelo uničijo dovolj visoke temperature
A za pomiritev potrošnikov je dobrodošla informacija, da je mogoče salmonelo v hrani uničiti, za kar pa je nujna zadostna termična obdelava, opozarjajo na upravi za varno hrano. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da se večina zdravju škodljivih mikroorganizmov (tudi salmonel), potencialno prisotnih v živilih, uniči pri temperaturi nad 70 stopinj Celzija. »Samo termična obdelava pa ni dovolj za zagotavljanje preprečevanja okužbe s salmonelo. Zelo pomembno vlogo ima tudi izvajanje dobre higienske prakse v naših gospodinjstvih,« dodajajo v upravi za varno hrano. Eden ključnih korakov je hranjenje živil na primerni temperaturi, preprečevanje stika surovega mesa z drugimi živili, za katera ni nujna predhodna termična obdelava. Na upravi svetujejo tudi ločeno uporabo pribora, ki se uporablja pri rokovanju s tveganimi živili, ter izogibanje pranju perutninskega mesa pred pripravo jedi zaradi morebitne kontaminacije okolice delovnih površin v naših kuhinjah.
Več odpoklicev zaradi dodatnega nadzora
Kot omenjeno, zgolj julija je uprava objavila 13 odpoklicev zaradi salmonele. Toda iz uprave sporočajo, da letošnji podatki ne odstopajo od povprečja. Uprava vsako leto pripravi program vzorčenja živil živalskega in neživalskega izvora za različne mikroorganizme, vključno s salmonelo. »Na podlagi rezultatov, pridobljenih v okviru tega monitoringa, v zadnjih petih letih ne ugotavljamo bistvenih razlik v deležu vzorcev živil z ugotovljeno salmonelo.« Razlog za večje število obvestil o ugotovitvi salmonel v živilih v zadnjem času pa vsaj deloma pripisujejo dodatnemu nadzoru oziroma vzorčenju večjega števila mesnih pripravkov. »V poletnih mesecih je poraba teh izdelkov zaradi sezone piknikov večja, prav tako so višje temperature bolj ugodne za razmnoževanje bakterij,« so pojasnili.
V julijskem vzorčenju je bila glavnina mesnih izdelkov slovenskega izvora, saj je šlo za piščančje izdelke. »Upoštevati je treba, da je lahko poreklo vzorčenih in neskladnih živil odvisno tudi od razpoložljivosti živil na trgu. Na primer: z mesom perutnine smo v Sloveniji samooskrbni, zato je na našem trgu večina svežega piščančjega mesa in izdelkov iz svežega perutninskega mesa slovenskega izvora. Tako je tudi večina odvzetih vzorcev svežega piščančjega mesa in mesnih pripravkov slovenskega porekla, kar posledično pomeni, da je tudi največ neskladnih vzorcev slovenskega izvora. Ravno obratno pa je v primeru nekaterih drugih živil, kjer živila slovenskega porekla predstavljajo manjši delež na trgu in je posledično tudi število neskladnih vzorcev slovenskega porekla nižje.«
