Japonskega hrošča (Popillia japonica), ki je v Evropski uniji uvrščen na seznam karantenskih škodljivcev rastlin, za katere je treba v primeru najdbe izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja, so pri nas v okviru programa preiskave odkrili v feromonski pasti na avtocestnem počivališču Lukovica, so sporočili z UVHVVR. Kako se je znašel tam? Najverjetneje kot slepi potnik s pomočjo kakšnega vozila, ki je prispelo z območja severne Italije, kjer je nadležni hrošč že razširjen. Tam je prisoten zlasti v Pidemontu in Lombardiji. Razširjen je tudi na območju švicarskega kantona Ticino, v feromonskih pasteh pa so ga že večkrat našli tudi drugod po Italiji in Švici, tudi v Nemčiji. Je namreč reden slepi potnik na tovornjakih, osebnih avtomobilih, vlakih in letalih.
Velik škodljivec
Kot so pojasnili na UVHVVR, japonskih hrošč napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Teknejo mu listi, cvetovi ali plodovi vinske trte, koruze, češnje, breskve, nektarine, jablane, leske, aktinidije, fižola, soje, javorja, bresta, lipe, divjega kostanja in še številnih drugih rastlin. Ličinke so v zemlji, kjer delajo škodo z objedanjem predvsem na koreninah travne ruše.

Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Treba je imeti načrt izrednih ukrepov
Japonski hrošč v EU spada v skupino 20 najpomembnejših karantenskih škodljivih organizmov, zato je treba vsako leto izvajati program preiskave za ugotavljanje njegove navzočnosti na ozemlju vseh držav članic EU. Vsaka država mora imeti pripravljen tudi načrt izrednih ukrepov za primer izbruha škodljivca, so še navedli.
V Sloveniji izvajajo program preiskave strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije, sodelujejo pa tudi oddelki za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskih zavodov Nova Gorica, Novo mesto in Maribor ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Namen preiskave je, da se čim bolj zgodaj ugotovi morebitna navzočnost tega škodljivca, saj je le z zgodnjim ukrepanjem možno preprečiti njegovo nadaljnje širjenje.
Ugotavljanje navzočnosti se izvaja s pomočjo feromonskih pasti, ki so postavljene na lokacijah, kjer bi lahko prišlo do vnosa hroščev. To so predvsem počivališča ob avtocestah, kjer se ustavljajo vozila z območij v Italiji, in tudi letališča. Strokovnjaki te pasti redno pregledujejo. Da gre v primeru hrošča, ki so ga našli v pasti na počivališču Lukovica, za tega japonskega škodljivca, so že potrdili v laboratoriju.