Generacije ljudi, ki živijo na Koroškem, so več desetletij željno pričakovale hitro cesto, ki bi njihovo regijo povezala z ostalimi deli Slovenije. Ko se je jeseni 2020 začela gradnja odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem, se je zdelo, da so njihove sanje naposled postale realnost. Toda sanje se bodo uresničile tudi nekaterim lokalnim veljakom, ki so v projektu videli možnost za lastni zaslužek. V uredništvu necenzurirano.si so tako več tednov preverjali informacije, da so posamezniki v zadnjih letih kupili več zemljišč na območju Slovenj Gradca, ker naj bi uspeli pravočasno izvedeti, da jih bo prečkala trasa hitre ceste. To pomeni, da jih bo državna Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) še pred začetkom gradnje morala odkupiti – in to po precej višji ceni. Te informacije so se izkazale za resnične.
Jasnovidna podjetnika
Danes tako razkrivamo, da sta dva lokalna podjetnika med letoma 2020 in 2022 z več posli postala lastnika 30 tisoč kvadratnih metrov zemljišč na lokaciji, kjer državni prostorski načrt predvideva gradnjo cestnega priključka Slovenj Gradec jug. Gre za velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika, ki je bil lani zaradi zlorabe položaja v zadevi Klasje pravnomočno obsojen na dve leti zapora, a je vrhovno sodišče letos sodbo zaradi napake razveljavilo, in koroškega avtoprevoznika Mladena Dvornika.
Ročnik, nekoč eden najbogatejših Slovencev, je brat Romane Pajenk, nekdanje predsednice uprave propadle Probanke in članice Foruma 21. Dvornik je leta 2018 prejel plaketo SDS. Večino zemljišč sta kupovala skupaj, pri čemer sta imela ali neverjetno srečo ali odlične notranje informacije. Do zemljišč sta namreč prišla v času, ko javno še ni bilo znano, kje natančno bo šla trasa nove ceste. Javna obravnava prostorskih aktov za odsek Slovenj Gradec–Dravograd se je začela šele junija letos, končuje pa se danes.
Zemljišča kupovala med projektiranjem trase
Kot že omenjeno, je projekt hitre ceste med Velenjem in mejo z Avstrijo, znane tudi pod imenom tretja razvojna os, razdeljen na več delov. Medtem ko gradbena dela na odsekih med Velenjem in Slovenj Gradcem že potekajo, država odsek Slovenj Gradec–Dravograd še umešča v prostor. Idejni projekt za ta del ceste je podjetje Lineal izdelalo januarja 2021.
Toda nekaj mesecev prej, ko je bila na oblasti že prejšnja vlada Janeza Janše, sta Ročnik in Dvornik začela kupovati prva zemljišča na jugovzhodnem robu Slovenj Gradca. Do decembra 2020, torej mesec dni pred izdelavo idejnega projekta za cesto, sta imela skupaj v lasti 9300 kvadratnih metrov zemljišč. Dvornik, čigar podjetje deluje v neposredni bližini, jih je kupoval na svoje ime, Ročnik pa prek podjetja Toming Consulting, ki je uradno v lasti enega od njegovih sorodnikov.
Glavnino zemljiških poslov je Ročnik opravil poleti 2022, takoj po zamenjavi oblasti. Avgusta istega leta je kupil 12 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, Dvornik pa prek svojega podjetja X1 še osem tisoč. Zemljišča so pripadala kmetiji, ki je od takrat v njuni lasti. V večini so namenjena za območja centralnih dejavnosti, torej za gradnjo nestanovanjskih objektov. Takratni nakup je časovno sovpadal s spremembami idejnega projekta za hitro cesto. Ta je bil, kot je razvidno iz javno dostopnih dokumentov, po recenziji dopolnjen novembra 2022, torej tri mesece po zemljiških poslih, ki sta jih izpeljala Ročnik in Dvornik.
Sta vnaprej vedela, kakšen priključek se bo gradil?
Bistvo zgodbe je naslednje: vseh 30 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki sta jih sistematično kupovala Ročnik in Dvornik, se nahaja na isti lokaciji. Gre za območje, kjer bo po prostorskih aktih iz javne obravnave zrasel priključek na hitro cesto Slovenj Gradec jug. Ta ima med drugim ob nadvozu in navezovalni cesti še tri krožišča. Celotni priključek je v zadnji različici prostorskih aktov projektiran tako, da bo gradnja zajela praktično vsa njuna zemljišča.
Toda pozor: v času, ko sta Ročnik in Dvornik kupovala zemljišča, še ni bilo jasno, ali bo ta priključek sploh treba graditi.
Še leta 2019 je denimo nekdanji župan Slovenj Gradca Andrej Čas opozarjal, da mesto ne potrebuje dveh priključkov. »Južni priključek (kjer imata zemljišča Ročnik in Dvornik, op. p.) bi se lahko ukinil, saj omejuje razvoj mesta proti Šmartnemu. (...) Dovolj bi bil en skupni priključek na območju Bukovske vasi. Priključek bi moral biti pomaknjen na pobočje, ne v dolini. S tem bi se občutno zmanjšali stroški,« je poudarjal Čas.
Po predlogu Mestne občine Slovenj Gradec so v podjetju Lineal celo projektirali takšno, cenejšo različico priključka. Toda na ministrstvih za okolje in infrastrukturo so odgovarjali, da »je (razširjeni in dražji, op. p.) priključek na takšni lokaciji najbolj učinkovit, saj omogoča neposredno redistribucijo prometa med obema prometnicama visokega nivoja«.
Od kod je prišel denar za nakupe zemljišč?
Enakega mnenja je Čas tudi danes. »Nujno je treba postaviti vprašanje, v čem je Slovenj Gradec tako poseben, da potrebuje priključek neposredno ob mestu,« je zapisal v pismu bralcev, ki ga je pred dnevi objavil časnik Večer.
Toda v tem primeru Darsu ne bi bilo treba odkupiti večine zemljišč, ki sta jih v zadnjih letih kupovala Ročnik in Dvornik. Samo za 20 tisoč kvadratnih metrov, ki sta jih kupila leta 2022, sta skupaj plačala skoraj 700 tisoč evrov. Na Darsu nam na vprašanje, po kakšnih cenah so v zadnjih letih od lastnikov odkupovali zemljišča z enako namembnostjo, včeraj niso odgovorili. Dvornik za pojasnila ni bil dosegljiv. Z Ročnikom nam ni uspelo stopiti v stik.
Od kod Ročniku in Dvorniku denar za posle, ki bi jih bilo mogoče v običajnih okoliščinah označiti za špekulativne? Kot je razvidno iz zemljiške knjige, na nobenem od zemljišč, ki sta ga kupila med letoma 2020 in 2022, ni vpisane hipoteke. To nakazuje, da sta bila od začetka prepričana o uspehu svojega posla. Drugače od ostalih prebivalcev na istem območju, ki še vedno ne vedo, ali so njihove hiše predvidene za rušenje.
V istem času, ko je kupoval zemljišča, je Dvornikovo podjetje X1 najelo 1,2 milijona evrov kratkoročnega posojila pri upniku, ki ga v letnih izkazih poslovanja ne razkriva. Pri tem skrivnostni posojilodajalec ni vzel v zavarovanje nobenega od Dvornikovih zemljišč na območju bodoče hitre ceste. Kot že omenjeno, se je javna obravnava državnega prostorskega načrta za odsek med Slovenj Gradcem in Dravogradom, ki ga je maja letos izdelalo podjetje Urbis, končala v petek.
