Kako se je spremenil vaš položaj v vladi, odkar ste predsednik druge največje koalicijske stranke?
Osebno nič, res pa je bistveno več dela. Bistveno več je angažiranosti tudi popoldne, vendarle je stranka zelo pomembna in po kongresu se je treba posvetiti tudi terenu. Sprememb svojega položaja sicer niti nisem pričakoval in nimam občutka, da se bo v zvezi s tem karkoli spremenilo.
Koliko vas premier Robert Golob posluša? Ste skupaj z njim že predebatirali rezultate evropskih volitev, s katerimi v nasprotju z njim niste zadovoljni?
O tem sva na kratko govorila tudi pred vrhom koalicije. Jaz se ne želim spreminjati kot politik, želim ostati realen. Zdaj imam kot predsednik stranke seveda še dodatno odgovornost, ampak moja ocena temelji na konkretnih številkah in dejstvih. Po drugi strani se mi zdi prav, da smo med polčasom našega mandata od ljudi dobili ogledalo, v katerega se lahko pogledamo in zadeve kot koalicija spremenimo na bolje.
Na evropskih volitvah je slavila opozicija, zlasti SDS, ki je presegla 30 odstotkov. Ali smo na avtocesti za četrto vlado Janeza Janše? Se že pripravljate za sodelovanje v njej?
Ta trenutek je absolutno prehitro govoriti o tem, kakšna bo sestava naslednje vlade ali kdo bo zmagal. Ta koalicija ima še dve leti časa, da nekatere obljube, ki smo jih dajali pred volitvami, tudi izpolnimo in da rešimo težave, ki so se nakopičile. Naša prioriteta absolutno mora biti najti rešitev stavkovnih zahtev. Na eni strani s plačno reformo zapreti problem z javnim sektorjem, poiskati rešitev z upravnimi enotami in ne nazadnje zapreti težave z zdravstvom. Te ljudje tudi najbolj občutijo. In ko bomo oziroma če bomo vse to izpolnili, bo naš položaj v volilni kampanji čez dve leti bistveno drugačen.
Pričakujete, da se bo pred volitvami spet pojavil kakšen nov obraz? Veliko se špekulira o Vladimirju Prebiliču, ki je bil izvoljen za evropskega poslanca in ima ambicije tudi v domači politiki.
Ta trenutek ne morem reči, da se to ne bo zgodilo. Ali bo to Vladimir Prebilič ali bo kateri drug obraz, niti ni tako pomembno. Jaz vem, kaj moramo socialni demokrati z mano na čelu narediti, da bomo prepričali državljanke in državljane, da smo vredni zaupanja.
Kaj pa denimo Čeferin? Večkrat ste z njim v stiku in ste ga gotovo kaj vprašali o njegovih političnih ambicijah?
Za začetek, in ker smo prav v času nogometne evforije, moram povedati, da sem ponosen, da imamo Aleksandra Čeferina na vrhu Uefe. V zadnjem obdobju, ko sem tudi sam aktivneje spremljal nogomet, sem se vnovič zavedel izjemnega vpliva igre na ljudi, na navijače. Kot državljan in politik sem neizmerno ponosen na naše nogometaše. Aleksander Čeferin je zame ta trenutek Slovenec z najvišjo pozicijo v svetu, formalno in neformalno. In verjemite mi, da se ne ukvarjam s tem, ali se bo on podal v slovensko politiko, vem pa, da nam lahko in nam koristi kot predsednik Uefe.
No, mandat se mu sicer izteče eno leto po državnozborskih volitvah leta 2027 ...
Drži, da se mu takrat izteče, ampak on ima zelo visoko podporo med nogometnimi zvezami. Ne nazadnje je organizacija nogometnega prvenstva v Nemčiji, izpeljana na zelo visoki ravni, tudi njegova zasluga. Zato ne bi špekuliral, kaj se bo zgodilo po letu 2027. To on sam najbolje ve. Če mene vprašate, bi si želel, da ostane predsednik Uefe še naslednji mandat.
Oba, tako Prebiliča kot Čeferina, bi rad videl v slovenski politiki tudi prvi predsednik Milan Kučan, ki je v pogovoru za Reporter Magazin dejal, da je večkrat v stiku z vami. Kako pogosto se slišita in srečata?
Seveda se strinjam z g. Kučanom, da bi bilo dobro, da uspešni ljudje vstopijo v slovenski politični prostor, ker je to dobro za politiko, predvsem pa potem za rešitve v politiki. To velja tudi za g. Čeferina in g. Prebiliča. Razlika med njima je, da je Prebilič uveljavljen politik, etabliran župan, zdaj evropski poslanec, Čeferin pa je najvišji športni funkcionar. Imamo še precej zelo pomembnih ljudi, ki bi lahko zasedli pomembna mesta, ampak za to moraš pri sebi sprejeti odločitev, iti na volitve in dobiti podporo ljudi. Kar zadeva sodelovanje z g. Kučanom, ga zelo spoštujem, cenim pa tudi njegovo mnenje in razmišljanje. Imam ta privilegij, da se pogovarjam z veliko modrimi ljudmi, in izkušnje g. Kučana seveda koristijo tudi pri kakšni odločitvi, ki jo sprejmem.
Ali drži, da Kučan ni bil navdušen, ker ste kandidirali za predsednika SD tik pred kongresom in premagali njegovega izbranca Milana Brgleza?
To boste po mojem bolje vedeli vi kot jaz. Jaz ga seveda nisem vprašal, ali je bil navdušen. Dejstvo je, da se je stranka odločila za izredni kongres, jaz pa sem se kot dolgoletni član, ki je stranki vselej predan in ki me je nekoliko tudi osebnostno izoblikovala, počutil dolžnega, da ji v najtežjih trenutkih pomagam. Najlažje bi bilo ostati minister za gospodarstvo in se ne ukvarjati s stranko, ampak včasih moraš prevzeti odgovornost ravno takrat, ko je najtežje.
Brglez je izgubil že tretjo politično bitko: najprej ni bil izvoljen za predsednika države, nato za predsednika stranke, zdaj tudi ne za evropskega poslanca. Ste mu vi pomagali do nove službe državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu?
Če se temu reče pomoč, ne vem, je pa to seveda delo predsednika stranke, da predsedniku vlade oziroma predsedniku največje koalicijske stranke predlaga kandidate za funkcije. Dejstvo je, da je glede na izkušnje, ki jih ima g. Brglez, zagotovo ustrezen najmanj za državnega sekretarja.
Ste pa stranko nekako le konsolidirali. Čeprav ste zmagali s tesno večino na kongresu, ni videti nobenih sporov ali trenj ...
Še ne. Malo za šalo, malo zares. Še vedno drži moja teza, da je najtežja politična funkcija biti predsednik Socialnih demokratov, po drugi strani pa tudi najlepša. Ampak do prave konsolidacije, do pravega zaupanja, do tiste energije, ki jo stranka ta trenutek potrebuje, da bo na koncu lahko tudi zmagala na naslednjih volitvah, bomo potrebovali bistveno več dela tudi na terenu. Stranka bo morala zaupati vodstvu. To nisem samo jaz, ampak so tudi podpredsedniki, člani predsedstva in tako naprej. S konkretnimi potezami bomo morali dokazati, da je stranka kot ena prvih v državi šla skozi fazo nujno potrebne in zdrave prevetritve. Slednje ne nazadnje utegne doleteti še marsikatero drugo stranko, ampak moj fokus je na naši stranki.
SD se po aferi Litijska počasi pobira. Dobili ste enega evropskega poslanca, enega pa izgubili. Niste ravno vriskali od navdušenja, novinarji pa so vas že spraševali o odstopu, ker je med objavo začasnih rezultatov kazalo, da boste ostali pred vrati Evropskega parlamenta. Ste imeli pripravljeno odstopno izjavo?
Nobenih odstopnih izjav nimam pripravljenih. Vem pa, kaj je politična odgovornost. Stranka je več kot Matjaž Han, tudi več kot katerikoli drug posameznik. Za to stranko sem pripravljen narediti vse, tudi če ne bi bilo volitev. Če ocenimo, da lahko stranko bolje vodi kdo drug in naredi dober rezultat, sem prvi, ki bi to brez zadržkov priznal. Stranki sem pripravljen pomagati tudi na druge načine. Kar zadeva vmesne rezultate, jih je DVK objavila po šele 50 odstotkov preštetih glasov. Gre za popolnoma drugačno matematiko od državnozborskih volitev, kjer se najprej objavijo rezultati vzporednih volitev. Vedel sem, da prihajajo rezultati postopoma v državno volilno komisijo in da bomo mandat v Evropskem parlamentu ohranili. Če bi rezultate objavili šele na koncu, bi se izognili vsem vmesnim interpretacijam in videli, da je stranka SD po rezultatih na četrtem, NSi na petem mestu za nami. Ampak to je pač politika.
Ste si oddahnili, ko je računsko sodišče potrdilo neuradno revizijsko poročilo ministrstva za pravosodje o spornem nakupu propadle stavbe na Litijski cesti in soodgovornost pripisalo tudi ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič iz Svobode?
Glede Litijske bom iskreno povedal, da si nič nisem oddahnil in da v meni ni nobenega veselja, prej sram, da je do tako speljanega nakupa sploh prišlo. Res pa je, da smo bili na začetku tarča izključno Socialni demokrati, zdaj pa vsak dan dobivamo nove informacije, nova dejstva. Zato se ne naslanjam na ta trenutek in s prstom ne kažem na druge. Bomo pa seveda, ko bo zgodba zaključena, ko bomo res vedeli, kaj se je z Litijsko v resnici dogajalo, tudi mi zahtevali, da vsi sokrivi prevzamejo odgovornost. Ne le Socialni demokrati. Odstopila je ministrica, s funkcije predsednice stranke je nato odstopila Tanja Fajon, ki pri tej zadevi zares ni nosila krivde, odstopilo je celotno predsedstvo. Zato upam, da bodo tudi drugi sledili politični higieni, kot smo storili Socialni demokrati, ko bo jasno, kdo vse je soodgovoren pri tem nakupu. Ne izključujem, da bi lahko bili pri razkritju kakšnih imen in priimkov celo presenečeni.
Ali mislite g. Boštjančiča?
Ne, ta trenutek ne mislim konkretno na nikogar. Boštjančič je že izpostavljen kot minister za finance. Govorim o morebitnih imenih, ki jih danes sploh ni na radarju. Ampak to naj ostane v pristojnostih odgovornih služb.
Ne mislite na ministrski ravni?
Ne, tega ne mislim.
Revizorka pravosodnega ministrstva je s svojim poročilom poleg bivše ministrice Dominike Švarc Pipan in finančnega ministra Klemna Boštjančiča obremenila tudi predsednika vlade Roberta Goloba. So zaradi tega odnosi med njim in vami oziroma vašo stranko bolj napeti?
V zvezi z Litijsko v tem trenutku prihajajo različna revizijska poročila, čakamo dokončno poročilo računskega sodišča, ne nazadnje tudi institucije, kot je NPU. Upam, da bodo opravile svoje delo, da bodo ljudje videli, da živimo v pravni državi, in da tisti, ki naredi nekaj narobe, za to tudi odgovarja. Več kot to ne bi komentiral, ker po tem ni nobene potrebe niti primeren čas. Ne privoščim pa nikomur, da bi se jim v času, ko razne informacije šele kapljajo, dogajalo to, kar se je Socialnim demokratom na začetku izbruha afere.
Je bilo prav, da je ministrica Andreja Katič neuradno revizijsko poročilo poslala NPU, še preden so na očitke odgovorili premier, minister in nekdanja ministrica?
Dejstvo je, da Andreja Katič pri tej aferi nima prav ničesar. Prav tako je tudi dejstvo, da nam je bilo očitano, da bomo Socialni demokrati zadeve pometli pod preprogo. Zato povsem razumem odločitev Andreje Katič, da želi postopke peljati popolnoma transparentno.
Omenili ste odgovornost ljudi, ko bo revizijsko poročilo dokončno, pa me zanima, ali to velja tudi za ministrico Emilijo Stojmenovo Duh, ki je prav tako pod drobnogledom računskega sodišča, ki je tudi neuradno ugotovilo nepravilnosti pri nakupu računalnikov.
Ko bo računsko sodišče uradno ugotovilo nepravilnosti, se bo verjetno tudi predsednik vlade z njo pogovoril.
Pričakujete v tem primeru njeno razrešitev oziroma odstop?
Na tej točki ne bi pisal nikakršnih scenarijev, je pa tudi predsednik vlade tisti, ki mora na neki točki presoditi, ali ministri delamo v s