Vse od avgustovskih poplav, po katerih uradno ocenjena škoda skupaj s stroški obnove znaša 10 milijard evrov, se vlada Roberta Goloba ukvarja s prerazporejanjem ali krčenjem sredstev proračunskih porabnikov. Ministrstva so morala predložiti načrte, kako bodo v letih 2024 in 2025 svoje proračune zmanjšala za štiri odstotke. Do zadnjega je bilo odprto tudi vprašanje, do kolikšne mere se bodo socialni transferji prihodnje leto uskladili z inflacijo.
A medtem ko država išče finančne vire in krči odhodke, se močno dražijo nekatere njene investicije. Ena od teh je nadgradnja železniške postaje Jesenice, ki je bila nazadnje prenovljena v 50-tih letih prejšnjega stoletja, saj so jo med drugo svetovno vojno poškodovali napadi zavezniških letal. Začetek del je predviden v letu 2024.
Toda še pred objavo razpisa za izvajalca del se zapleta pri ceni:
- še aprila 2022, tik pred parlamentarnimi volitvami, je ocenjena vrednost projekta, ki ga bo sofinancirala EU, znašala dobrih 81 milijonov evrov.
- danes, leto in pol pozneje, bo projekt uradno stal 126 milijonov evrov, torej kar 45 milijonov evrov več. To posledično pomeni, da bo glavni financer investicije po novem državni proračun in ne EU, ki bo za projekt namenila 56 milijonov evrov. Pozor: po dosedanjih izkušnjah z železniškimi projekti je zelo verjetno, da se bo tudi ta med samo gradnjo še dodatno podražil.
Zakaj se je torej investicija še pred začetkom del podražila za več kot polovico? In zakaj je tudi v gradbenih krogih mogoče slišati pomisleke o tolikšni podražitvi in posledično upravičenosti investicije v takšnem obsegu?
Na razpisu za projektanta zmagal dražji ponudnik
Za nadgradnjo železniške postaje Jesenice je odgovorno ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, natančneje njegova istoimenska direkcija. Tam so nam pojasnili, da za projekt pripravljajo javno naročilo. Pri vprašanjih, koliko znaša uradno ocenjena vrednost projekta, kaj vse zajema in ali ocenjujejo, da bo pripomogel k večjemu številu potnikov, pa so nas napotili na njihovo spletno stran Krajšamo razdalje, kjer so predstavljeni vsi največji domači železniški projekti.
Tako smo ugotovili, da se je projekt začel v prvi polovici leta 2020. Takrat so Slovenske železnice (SŽ) direkciji posredovale predlog ukrepov v zvezi z obnovo železniške postaje na Jesenicah. Projekt bi zajemal obnovo postajnih objektov, gradnjo novih peronov, podaljšanje podhoda, ki bo omogočil prehod pešcev med severnim in južnim delom Jesenic, novo elektronapajalno postajo, skoraj 20 kilometrov novih tirov in 39 novih kretnic.
Nenavadno je bilo že dogajanje pred pripravo investicijske dokumentacije. Javni razpis za izbor izvajalca je bil objavljen februarja 2021. Na njem je zmagalo SŽ - Projektivno podjetje (ni lastniško povezano s SŽ) s ponudbo 1,87 milijona evrov, čeprav je bilo za 200 tisoč evrov dražje od konkurenčnega konzorcija. Z dodatnimi referencami za vodjo projekta si je izborilo dodatne točke in prišlo do posla, pozneje pa tudi do aneksa, vrednega skoraj 300 tisoč evrov.
V času vlade Janeza Janše je ministrstvo načrtovalo, da bi projekt izpeljalo med letoma 2023 in 2025. Cena: 81,2 milijona evrov (skupaj z DDV). Po dokumentirani identifikaciji investicijskega projekta (DIIP) iz oktobra 2021 pa bi ta po tekočih cenah stal še osem milijonov evrov več, torej 89 milijonov evrov.
Mesec dni po volitvah se projekt začne dražiti
Ta cena je veljala kot uradna še vsaj do 14. aprila 2022. Še deset dni pred parlamentarnimi volitvami jo je Janševa vlada navedla na seznamu projektov, ki so se začeli v njenem mandatu. Toda že maja 2022, ko je opravljala le še tekoče posle, se je projekt prvič podražil. Razlog: na direkciji, ki jo je takrat vodila Ljiljana Herga, so naročili še potrjeno verzijo idejne zasnove projekta (IZP), ki naj bi upoštevala, da so se gradbene storitve po indeksu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v vmesnem času podražile za 25 odstotkov.
Junija lani, le nekaj tednov po nastopu nove vlade, so na direkciji prejeli predlog za podaljšanje roka dokončanja del in izvedbo dodatnih del. Šlo je za izdelavo načrtov arhitekture ureditve zunanjega ovoja postajnega poslopja, izdelavo načrtov nove elektro napajalne postaje (mobilna, kontejnerska), izdelavo načrtov za nov podhod za pešce in kolesarje v bližini stavbe centralne postavljalnice, izdelavo načrta strojnih inštalacij za ogrevanje in prezračevanje avle ter za novo toplotno postajo.
Po zamenjavi oblasti je Hergo na čelu direkcije zamenjal Bojan Tičar. Oktobra 2022 so na direkciji pridobili novo investicijsko dokumentacijo za projekt (DIIP in IZP) in to z dodatnimi postavkami. Po naših informacijah se je investicija razširila z večjim postajnim poslopjem, gradnjo dodatnih tirov za krajšanje vlakov, dražjo razsvetljavo, drugačno ureditvijo pri mostu čez potok Jesenice in podhodom, ki bi preprečeval, da Jeseničani ne bi več postaje prečkali prek tirov.
Vse to je skupaj ob upoštevanju gradbenega indeksa vrednost investicije podražilo na 111 milijonov evrov (z DDV), kolikor je njena uradna vrednost znašala konec oktobra 2022. Že do konca istega leta pa se je uradna cena povzpela na 126 milijonov evrov, pri čemer naj bi bila po tekočih cenah še za deset milijonov evrov dražja.
Ljubljanska postaja: dvakrat dražja, a ima desetkrat več potnikov.
Nova uradna vrednost tako že zdaj železniško postajo Jesenice, s katere je bilo leta 2022 odpravljeno okoli 180 tisoč potnikov (več kot štiri mesece in pol je bila zaprta), uvršča med največje železniške projekte pri nas. Za primerjavo: nadgradnja celotne ljubljanske železniške postaje, kjer so lani odpravili desetkrat več potnikov kot na Jesenicah (2,1 milijona), bo skupaj z ureditvijo tirov in peronsko infrastrukturo po napovedih stala 245 milijonov evrov (z DDV), torej »le« dvakrat več.
Obnova glavne železniške postaje v Mariboru, ki se je začela leta 2019, je bila ocenjena na dobrih 55 milijonov evrov. Celotna nadgradnja dobrih 26 kilometrov proge med Celjem in Zidanim Mostom, ki je bila dokončana leta 2021, je stala 230 milijonov evrov. Na tem odseku so bile popolnoma prenovljene tri železniške postaje, ki so dobile nove perone, zgrajena dva nova podvoza s pripadajočo cestno infrastrukturo, 120 metrov dolg most čez Savinjo in več kilometrov protihrupnih ograj.
Tudi zato je celo v gradbenih krogih mogoče slišati pomisleke o tolikšni podražitvi. Nekoč, ko Slovenija še ni bila v EU, je imela železniška postaja Jesenice večji pomen kot danes. V njej je bila carina, policija in druge mejne službe. Po vstopu Slovenije v EU je postala prevelika in dotrajana. V njej je bilo vse manj najemnikov. Četudi gre še vedno za eno večjih postaj v državi, je med desetimi največjimi ni.
Kot pojasnjujejo na SŽ, je v lanskem letu železniško postajo Jesenice prečkalo 5586 tovornih vlakov, v povprečju 15 na dan. To je približno toliko kot leta 2019, v letošnjem letu pa jih je v povprečju 17 na dan. Že pred desetimi leti so sicer so na Jesenicah opozarjali na nujnost prenove postaje, ki bi vključevala energetsko sanacijo. Toda takrat država tega denarja - šlo naj bi za okoli dva milijona evrov – ni imela, saj je močno oklestila proračun za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture.
nadgradnja železniške postaje Jesenice, ki je bila nazadnje prenovljena v 50-tih letih prejšnjega stoletja, saj so jo med drugo svetovno vojno poškodovali napadi zavezniških letal.
126 milijonov evrov bo uradno stal projekt nadgradnje postaje kar je 45 milijonov evrov več od predvidenega.
Tudi zato je celo v gradbenih krogih mogoče slišati pomisleke o tolikšni podražitvi. Nekoč, ko Slovenija še ni bila v EU, je imela železniška postaja Jesenice večji pomen kot danes.
