Leta 2021 so slovenski kmetje ekološko kmetovali na 11 odstotkih kmetijskih zemljišč. Država cilja, da bi ta delež do leta 2027 povečali na 18 odstotkov. Ekološko kmetijstvo naj bi namreč blažilo podnebne spremembe, prav tako naj bi prispevalo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Da bi se kmetje odločili za vstop v ekološko pridelavo, so na kmetijskem ministrstvu pripravili finančne intervencije, ki naj bi kmete spodbudile k odločitvi za naravi prijazen način kmetovanja, ki dodatno ščiti vire pitne vode, izboljšuje rodovitnost tal in prispeva k varovanju okolja nasploh.
Ekološkemu kmetu enkrat višje subvencije
Kot je na hitro in čez palec izračunal kmetijski svetovalec na mariborskem zavodu Timotej Horvat, lahko kmetija, ki se odloči za preusmeritev v ekološko kmetovanje, prvi dve leti ob osnovni subvenciji, ki znaša 186 evrov na hektar, prejme še 800 evrov, naslednja tri leta pa 600 evrov na hektar. Kmet, ki kmetuje konvencionalno, poleg osnovne subvencije lahko pridobi 340 evrov za ščitenje vodnih virov na mariborskem in prekmurskem območju, 25 evrov za kolobar in 55 evrov za integrirano pridelavo. Dodatno plačilo lahko prejme še za precizno gnojenje in škropljenje, kar pa je mogoče tudi v ekološki pridelavi. Pod črto – ob mizernih odkupnih cenah in na zemljiščih, ki ne nudijo optimalnih pogojev, številni (tudi večji kmetje) razmišljajo o vstopu v ekološko pridelavo, kjer pa osrednji cilj ni čim večji pridelek, temveč čim manjši proizvodni stroški ter izpolnitev nujnih del. »Na prvem mestu bi morala biti pridelava hrane, kar bi moralo biti tudi ustrezno nagrajeno. Pri ekoloških pridelkih pa je žal tako: ne le da potrošnik ni pripravljen plačati tako visoke cene, kot bi jo zahtevala ekološka pridelava, slovenski potrošnik za ekološko hrano nima dovolj kupne moči,« meni svetovalec Timotej Horvat.
Slabost: mnogo manjši pridelek
Ekološko kmetijstvo namreč na daje pridelkov, kot jih praviloma omogoča konvencionalna pridelava. Tako je študent ljubljanske biotehniške fakultete Jure Sukič v magistrskem delu ugotovil, da je kmetija B, ki je leta 2019 pridelovala pšenico na konvencionalni način, na 22 hektarjih pridelala okrog 6,3 tone tega krušnega zrnja na hektar, medtem ko je kmetija C, ki je kmetovala na ekološki način, pridelala le 2,4 tone na hektar. Kmetija A, ki skrbi za obdelanost kar tisoč hektarjev polj, pa je na konvencionalni način pridelala 7,1 tone pšenice na hektar, medtem ko je bil ekološki pridelek manjši skoraj za polovico. Zapisal je še, da se kmetije za običajno pridelavo pšenice odločajo zaradi obvladljivosti pridelave in stabilnosti pridelkov, medtem ko se kmetije za ekološko pridelavo odločajo zaradi povpraševanja po ekološko pridelani pšenici in zaradi manj vloženih finančnih sredstev ter višjih subvencij.
Pšenice več, a določena slabše kakovosti
Kakšna je bila sicer letošnja odkupna sezona? V KZ Ptuj so letos odkupili 7300 ton pšenice, in sicer je bila cena za krmno pšenico 165 evrov na tono, za krušno se je cena gibala od 185 evrov (razred B2) do 220 evrov za kakovost premium. »Letošnji odkup pšenice ocenjujemo kot dober, več kot 60 odstotkov pšenice, ki smo je letos odkupili, je bilo krušne (kakovostni razred A in B), manj kot 40 odstotkov pa krmne (kakovostni razred C). Količinsko smo letos odkupili več pšenice kot lani, ko je bilo odkupljenih pet tisoč ton. To smo dosegli z dobro organizacijo izvedbe odkupa ter povečanjem števila lastnih prevzemnih mest, ki jih imamo v Gorišnici, Črenšovcih, Cankovi, Trnovski vasi in Lancovi vasi.« V Perutnini Ptuj, ki je odkupovala krmno pšenico, so bili manj zadovoljni s kakovostjo pripeljanega pridelka, saj pravijo, da je bila letošnja odkupljena pšenica v primerjavi z lansko slabše kakovosti. »Med odkupom se je namreč pojavila tudi delno kaljena pšenica, ki zaradi potencialnega razvoja mikotoksinov ni primerna za dolgotrajno hranjenje v naših silosih in posledično uporabi v proizvodnji naših krmil. Žal smo morali zaradi tega nekaj kmetovalcev zavrniti. Količinsko je bila letošnja žetev obilnejša v primerjavi z lansko, saj je bila lanska okrnjena zaradi suše.«
Perutnini v pomoč nova sušilnica
Medtem ko je pšenica letos slabše obrodila kot lani, naj bi bil pridelek koruznega zrnja tudi za tretjino večji. V KZ Ptuj so letos odkupili 17 tisoč ton koruze, kar je 4500 ton koruze več kot lani. »Pri tem se je za zelo uspešno pokazala naša odločitev za novo prevzemno mesto v Črenšovcih, ki smo ga delno aktivirali že lansko jesen, letos pa je tam stekel prevzem v polni meri.«
Odkupna cena koruze, ki je odvisna od vlage, je bila letos od 110 evrov pri 25 odstotkov vlage do 123 evrov s 16,5 odstotka vlage. To je za tretjino manj kot pred dvema letoma ali za polovico manj kot lani. V Perutnini Ptuj so letos odkupili več kot 26.000 ton mokre koruze: »V veliko pomoč nam je bila nova sušilnica. Brez nove sušilnice ne bi imeli možnosti v tako kratkem času prevzeti tolikšne količine.« Poudarili so še, da je bil letošnji odkup zaradi krajšega obdobja žetve izjemno intenziven: »Čas žetve je bil namreč v primerjavi s prejšnjimi leti vsaj tri tedne krajši, kar pomeni, da smo letos v slabih štirih tednih prevzeli količine, ki smo jih v prejšnjih letih prevzeli v mesecu in pol. Kakovost koruze je bila letos zaradi ugodnega vremena dobra.«
