Profimedia

"Komisija je danes državam članicam posredovala predlog drugega seznama izdelkov, katerih uvoz iz ZDA je vreden okoli 72 milijard evrov," je dejal Šefčovič. Pojasnil je, da bodo članice zdaj o seznamu izdelkov, na katere bi lahko EU uvedla carine, razpravljale in odločale.

Prvotni seznam večinoma industrijskega blaga je sicer obsegal izdelke, katerih uvoz v EU je vreden okoli 95 milijard evrov, a ga je Komisija po posvetovanju z državami članicami in gospodarstvom skrajšala. Gre za odgovor na dodatne ameriške carine za uvoz avtomobilov in 10-odstotne dodatne carine na uvoz večine preostalega blaga.

Obenem je Komisija do začetka avgusta podaljšala zamrznitev povračilnih ukrepov, ki jih je sredi aprila sprejela kot odgovor na ameriške carine za uvoz jekla in aluminija. Ti bi prizadeli uvoz ameriškega blaga v vrednosti okoli 21 milijard evrov.

Ne želijo vojne

Trgovinski ministri so bili po komisarjevih besedah danes enotni, da se je treba do 1. avgusta, ko nameravajo ZDA uvesti 30-odstotne carine za uvoz večine blaga iz EU, pogajati in doseči dogovor.

"Če to ne bo možno (...) pa bomo morali zaščititi delovna mesta, podjetja in sprejeti ukrepe za uravnoteženje," je povzel razpravo ministrov in dodal, da ima EU poleg zgoraj omenjenih povračilnih carin na razpolago še druga orodja.

Da so bili na zasedanju enotni, je poudaril tudi danski zunanji minister Lars Loekke Rasmussen, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.

"Ob prihodu sem povedal, da se moramo pripraviti na vojno, če želimo mir. Ne želimo vojne, a se moramo pripraviti, da bi bil komisar v čim močnejšem pogajalskem položaju. Mislim, da nam je to danes uspelo," je dejal.

Židan: Ne moremo biti brezzobi tiger

Takšno smer je podprl tudi državni sekretar na slovenskem gospodarskem ministrstvu Dejan Židan. "Poskusimo se dogovoriti, dajmo pogovorom čas, vendar tudi mi ne moremo biti brezzobi tiger," je povedal.

Obenem je izpostavil rezerve notranjega trga EU, predvsem na področju storitev. Podprl pa je tudi Šefčovičevo pobudo za omejitev časovnega obdobja od podpisa do implementacije trgovinskih sporazumov, ki v povprečju znaša 22 mesecev.

Komisar za trgovino je dejal, da je treba k temu pristopiti sistematično, pri čemer se je danskemu predsedstvu zahvalil za podporo.

Trgovinski ministri so se v Bruslju sestali, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump konec minulega tedna napovedal, da bo za uvoz večine blaga iz unije 1. avgusta uvedel 30-odstotne carine. Šefčovič je napovedal, da se bo kljub temu še danes slišal z ameriškimi sogovorniki.