Pred tremi tedni je izbruhnila afera Snežič-Dars. V oddaji 24ur Fokus so takrat objavili izjavo podjetnika, ki je davčnemu svetovalcu Roku Snežiču po lastnih besedah plačal 90 tisoč evrov zato, da bi mu ta pomagal pridobiti posel z državno Družbo za avtoceste (Dars). Snežič nikoli ni zanikal, da je ta denar prejel. V oddaji so objavili tudi posnetek, na katerem prešteva pet tisoč evrov gotovine, epilog afere pa je bil odstop prvega moža Darsa Valentina Hajdinjaka.
Toda Dars še zdaleč ni bilo edino državno podjetje, ki je v času tretje vlade Janeza Janše zanimalo Snežiča. Danes namreč objavljamo dokaz, da je Snežič posle poskušal urejati tudi na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), elektroenergetski skupini, ki ima v lasti Dravske in Soške elektrarne, Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj (Teš).
Gre za SMS-sporočilo, ki ga je Snežič že konec aprila 2020, dober mesec po začetku mandata Janševe vlade, prek kriptirane telefonske aplikacije poslal osebi, katere identiteta je znana našemu uredništvu. »HSE imava pokrit. Je JJ dal Ksenijo Koren tja. Me je sedaj klicala, da če kaj rabim, je tam,« je prejemniku sporočil Snežič.
Le nekaj mesecev po tem sporočilu je sledila zamenjava vrha HSE. Po informacijah iz več med seboj nepovezanih virov je bil Snežič z dvema članoma novega poslovodstva pozneje v tesnih stikih. Intenzivno je delal tudi na pridobitvi nekaterih poslov. Najbolj ga je zanimal razplet 758 milijonov evrov vredne tožbe HSE proti Bosni in Hercegovini zaradi nedobavljene elektrike iz tamkajšnje TE Ugljevik, v kateri so poslovno priložnost videli njegovi prijatelji iz Republike Srbske. Kaj vse je torej Snežič počel na HSE?
Snežič sogovorniku: »HSE imava pokrit«
Konec aprila 2020 je bila Slovenija še vedno v prvem »lockdownu«. V državi so odmevala razkritja žvižgača Ivana Galeta o spornih poslih z zaščitno opremo. V središču Ljubljane so se začeli kolesarski protesti. Takratni minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je hvalil, da je policija popisala in oglobila večje število protestnikov, napovedal pa je tudi ovadbe proti organizatorjem.
Toda v ozadju so ljudje iz kroga nekdanje oblasti že postavljali temelje za posle z državnimi podjetji. V nizkem štartu je bil očitno tudi Snežič, Janšev osebni prijatelj, ki se je v istem obdobju hvalil, da je tudi njegov svetovalec. Ena prvih tarč je bil HSE, ki ga je takrat vodil Stojan Nikolić, imenovan še v času vlade Marjana Šarca.
V torek, 28. aprila, se je Snežič osebi, s katero je takrat komuniciral, pohvalil, da »imava HSE pokrit«. To je utemeljil z informacijo, da je JJ, torej Janša, »tja dal Ksenijo Koren«. Gre za nekdanjo dolgoletno Janševo medijsko operativko, ki jo je HSE aprila 2020 zaposlil v službi za odnose z javnostmi. To se je zgodilo v času, ko je bil velik del zaposlenih na HSE še doma. V hidroelektrarnah in Tešu so zgolj dežurne ekipe skrbele za nemoteno proizvodnjo elektrike, rudarji iz Velenja pa so kopali premog.
Že takrat je bilo znano, da ima Ksenija Koren redne osebne stike z Janšo. Toda izkazalo se je, da se vsaj tako dobro razume tudi s Snežičem. »Me je sedaj klicala, da če kaj rabim, je tam,« je sogovorniku takoj po njenem prihodu na HSE sporočil Snežič. Kseniji Koren, ki je v času nekdanje vlade postala urednica na RTV Slovenija, smo v petek poslali vprašanje o njenih stikih s Snežičem na HSE, a nanj ni odgovorila.
Posodil denar za vilo – in prišel na HSE po posel
Toda več naših virov, ki poznajo tedanje dogajanje, Snežičevo SMS-sporočilo ni v ničemer presenetilo. Snežič je bil namreč po tem, ko so nadzorniki HSE novembra 2020 Nikolića zamenjali z Viktorjem Vračarjem, v pogostih stikih z nekaterimi takrat ključnimi ljudmi v HSE; z njimi se je redno srečeval.
Med njimi so ljudje, s katerimi smo govorili v zadnjih tednih, ob Kseniji Koren, ki je ob zamenjavi poslovodstva postala vodja korporativnih komunikacij HSE, izpostavili tako Vračarja kot tedanjega člana poslovodstva Marka Štrigla, ki je na HSE prišel konec leta 2020 iz družbe ECE. Štrigl, ki se je po zamenjavi oblasti moral vrniti v ECE, teh informacij ni želel komentirati. Po poročanju medijev je Vračar le nekaj dni po takratnem imenovanju obiskal sedež SDS.
Že januarja 2021, praktično takoj po imenovanju novega poslovodstva, je HSE sklenil 200 tisoč evrov vredno pogodbo z odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji iz Maribora, ki v številnih sodnih postopkih zastopa Snežiča. Uradni razlog je bila pomoč pri odkrivanju prevar. Pisarna, ki pred tem nikoli ni opravljala večjega posla za nobeno državno podjetje, pa je v letu 2021 od HSE prejela 67.344 evrov (z DDV).
V istem času je HSE prvič obiskal Stanislav Koljančić, poslovnež iz Banjaluke, ki ima v srbskem delu BiH v lasti gradbeno podjetje in kamnolom. Koljančić je – vsaj uradno – glavni financer nove Snežičeve vile v elitnem predelu Maribora. Snežičevi soprogi, ki je uradna lastnica vile, je za nakup gradbene parcele posodil 150.000 evrov. Od tega ji je Koljančić 100.000 evrov nakazal na bančni račun, preostalih 50.000 evrov pa izročil v gotovini.
Želeli so denar iz arbitraže za elektriko iz BiH
Prvo hipoteko na parceli v Mariboru je Koljančić vpisal 18. januarja 2021, torej v času, ko je že hodil na HSE. Po kaj je Koljančić sploh prihajal tja?
S tedanjim poslovodstvom se je pogovarjal o sodelovanju pri odkupu 758 milijonov evrov vredne terjatve Slovenije do TE Ugljevik v srbskem delu BiH. Na več sestankov s takratno upravo HSE je Koljančić prišel skupaj s predstavniki italijanske skupine Metalleghe, ki ima v BiH v lasti tovarno za proizvodnjo silicijevega jekla. Ti so terjatev po nekajkrat nižji ceni želeli odkupiti, še preden bi se izkazalo, da ima Slovenija zelo dobre možnosti za zmago, s tem pa poplačilo velike večine zneska. Kot je znano, je HSE v začetku letošnjega julija prvega od dveh arbitražnih sporov dobil.
Zakaj so Italijani ocenili, da v pogovorih potrebujejo pomoč posrednika iz Banjaluke, uradno nikoli ni bilo znano. Toda očitno so dobro vedeli, kdo je Koljančić in kaj je »dodana vrednost«, ki jo prinaša v pogovore.
Jasno je bilo, pravijo viri, da je prišel z določenimi zagotovili oblasti v Republiki Srbski, kjer Snežič že vrsto let poslovno deluje. Po nekaterih informacijah bi bil Koljančić oziroma eno od njegovih podjetij iz BiH tudi uradni kupec zahtevkov HSE do Ugljevika, a tega ni mogoče preveriti. Član poslovodstva HSE Uroš Podobnik, ki je takrat sodeloval v pogovorih glede Ugljevika, za izjave ni bil dosegljiv.
Dogovori o oglaševanju in premestitev v Trbovlje
V drugi polovici leta 2021 je bil Snežič po informacijah iz več virov vpleten tudi v dogovore med HSE in podjetjem Amicus, ki ima v lasti plakatna mesta za zunanje oglaševanje. Šlo je za načrtovano oglaševalsko kampanjo, ki bi HSE stala od 20 do 30 tisoč evrov, a do podpisa pogodbe iz neznanih razlogov nikoli ni prišlo.
Le nekaj mesecev pozneje so Slovenijo na najbolj prometnih lokacijah ob avtocestnem križu preplavili veliki plakati s fotografijo vinjenega poslanca Levice Mihe Kordiša, ki jih je naročil Snežič. Plakatna mesta je najel tudi pri Amicusu. »Od gospoda Roka Snežiča smo dobili povpraševanje za objavo manjšega števila oglasov. (...) Sami smo zaznali, da se je oglas pojavil tudi pri drugih ponudnikih zunanjega oglaševanja,« je marca 2022 pojasnil Primož Kapus iz Amicusa. Kako je Snežič uspel plačati stroške oglasov ob dejstvu, da je imel takrat uradno le 300 evrov mesečnih prihodkov, ni bilo mogoče izvedeti.
Kmalu po propadu dogovora o kampanji je Ksenija Koren zapustila položaj vodje korporativnih komunikacij v HSE. Poslovodstvo HSE jo je jeseni 2021 premestilo v pisarno ob nekdanji termoelektrarni v Trbovljah, nato pa sodelovanje z njo dokončno prekinilo.
Po naših informacijah naj bi namreč Vračar kmalu ugotovil, da o njegovih službenih poteh neposredno poroča Janši. V enem primeru naj bi tedanji premier od nje izvedel, da je prvi mož HSE na treningu varne vožnje na Vranskem, medtem ko se je obratovanje Teša ustavilo. Kratko naj bi potegnila tudi v medsebojnih prerivanjih znotraj SDS, saj se je sprla z generalnim sekretarjem Borutom Dolancem. Tudi to pa Snežičevega vpliva v državni energetiki takrat ni zmanjšalo.
