25.000 kubičnim metrov mulja

Nevarni odpadki "niso prišli z Marsa", čim prej jim je treba najti primerno mesto

M.G.
3. 10. 2023, 12.41
Posodobljeno: 3. 10. 2023, 13.25
Deli članek:

Po novi analizi mulja na Koroškem ostaja le še vprašanje kam in kako ga bodo odlagali.

Primož Lavre / M24
Mulja je bilo ogromno, sedaj so ga razvrstili na tri kategorije: nenevaren odpadek, inerten odpadek in nevaren odpadek.

Generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte je danes javnosti predstavila nove analize mulja, ki so ga avgustovske poplave nakopičile po raznih površinah na Koroškem, pri čemer je že v začetku pojasnila, da gre tokrat za drugačno vrsto analize, saj so takrat analizirali prisotnost nevarnih kovin, sedaj pa je govora o odpadkih.

Analize iz sedmih reprezentativnih vzorcev na različnih lokacijah so pokazale za kakšne odpadke pravzaprav gre. Ločili so jih na tri vrste, in sicer na nenevarne odpadke, inertne odpadke in nevarne odpadke. Kot je razvidno iz imena, nenevarni odpadki niso problematični, potrebno pa bo na primerna mesta odstraniti inertne in nevarne odpadke. Pri tem je Boltejeva jasno izrazila mnenje, da bodo morali ti odpadki ostati na Koroškem, saj "niso prišli iz Marsa, bili so tukaj že pred poplavami in bodo morali ostati tukaj", jih bo pa treba čimprej odložiti na za to primerna mesta.

Za dve lokaciji vzorčenja (Šentjanž pri Dravograd in Breg, Črna na Koroškem) so ugotovili, da gre za nenevarne odpadke. Na treh lokacijah (Prevalje pri Petrolu, Mušenik Črna in Malgajev spomenik na Dobrijah) pa gre za inertne odpadke. Inertni odpadki, so vsi odpadki, ki jih je mogoče brez posebne obdelave uporabljati za zasipe, pri izdelavi cest, itd. Ta vrsta odpadkov sicer ni nevarna za ljudi in okolje, jih je pa treba odpeljati na odlagališča, predvsem zaradi prašenja, ki je trenutno zelo moteče za tamkajšnje prebivalce.

S.Ra
Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na današnjem sestanku, kjer je predstavila analizo mulja kot odpadka in možnosti kam le tega odpeljati.

Inertnih odpadkov je po oceni Boltejeve za okrog 120.000 kubičnih metrov in bi jih naj začasno deponirali na odlagališče na Otiškem Vrhu, ki so ga skupaj z Geološkim zavodom izbrali za edinega primernega na Koroškem, saj tam ni nobenih podzemnih voda niti nobenih vodovarstvenih območij. Kasneje bodo ta material uporabili za gradnjo zadrževalnikov voda, preplastitev cest in ostalih sanacijskih del, saj zakon narekuje, da ga lahko skladiščijo tam največ tri leta.

Z nevarnimi odpadki ravnati pazljivo

Problematična pa sta vzorca iz lokacije pri gostišču Krivograd na Poljani (občina Prevalje) in pri Kriket klubu v Mežici, ki sta dobili oznako nevarnega odpadka s katerim bo treba ravnati pazljivo. Takšnega mulja bi naj bilo za okrog 25.000 kubičnih metrov, ki ga bo treba čimprej odložiti na odlagališče za nevarne odpadke. Takšno odlagališče na Koroškem pa je samo eno in to je v lasti podjetja TAB Mežica s katerim je vlada že začela s pogovori o morebitnih možnostih odlaganja. Kot je povedala generalna direktorica, zaenkrat tja še ni pripeljal noben tovarnjak in tudi ne bo, dokler ne dorečejo vseh podrobnosti.

Če se bodo lastniki odlagališč in župani vseh vpletenih petih občin strinjali z načrtom, bodo pripravili pogodbe in določili cene odlaganja in cene prevozov do odlagališč. Najprej bodo začeli z odstranjevanjem nevarnega mulja, šele kasneje pa drugi dve vrsti odpadkov.