Po dogodkih v Srbiji, ko je prvi strelski pohod v šoli sprožil še druge incidente, od groženj do večjih napadov, pri katerih so umirali nedolžni ljudje, se lahko upravičeno vprašamo, kako je naša družba, če sploh, zaščitena pred podobnimi dogodki.
Take napade seveda omogoča posest orožja. Strelno orožje v rokah civilistov. Tega pa je po podatkih Generalne policijske uprave pri nas kar veliko. Še pred šestimi leti so v naši državi našteli malo manj kot 140 tisoč, ob koncu leta 2022 pa 160 tisoč kosov orožja.
Največji del, kar 155.800 kosov, ga je bilo v rokah fizičnih oseb, 77.500 kosov je bilo lovskega orožja. Zanimivo je, da se Slovenci za zdaj počutimo še kar varne, le nekaj več kot 5800 kosov strelnega orožja so si posamezniki nabavili zaradi varnosti, 15 tisoč pa za športno streljanje.
Če si ogledamo število posesti orožja zaradi varnosti, ugotovimo, da se od leta 2016 celo zmanjšuje. Leta 2016 so imeli zasebniki pri sebi 6232 kosov, lani le še omenjenih 5830 kosov orožja.
Vse več je lovskega orožja, za varnost ga je manj
Zelo pa se povečuje število lovskega orožja in orožja za športne namene. Očitno postaja športno streljanje eden od načinov preživljanja prostega časa. Leta 2015 so prebivalci v ta namen kupili 8611 kosov orožja, lani ga je bilo v njihovih rokah že 15.506 kosov. Torej skoraj še enkrat toliko kot pred osmimi leti.
A bolj kot prijavljeno orožje lahko vse skupaj skrbi neprijavljeno. V preteklih letih je z Balkana v Slovenijo prišlo veliko orožja prek črnega trga, v obtoku je ostalo od zadnjih vojn. Po nekaterih ocenah naj bi ga bilo v rokah civilistov vsaj še enkrat toliko kot prijavljenega, ali pa vsaj pol toliko. Po nekaterih statistikah tako Slovenija, skupaj z ocenjenim številom neprijavljenega orožja, zaseda 48. mesto na lestvici držav glede na število strelnega orožja na sto prebivalcev. Če bi upoštevali le prijavljeno orožje, ga je pri nas sorazmerno malo, nekaj manj kot osem kosov na sto prebivalcev. Upoštevaje neprijavljeno orožje pa ocena znaša kar 15,6 kosa orožja na sto prebivalcev.
»Delo policije je usmerjeno v odkrivanje vnosa nezakonitega orožja v Slovenijo, zato na celotnem območju države izvaja nadzore v cestnem, železniškem in letalskem prometu ter varnostne akcije z namenom odkrivanja nelegalnega orožja. Ocenjujemo, da smo pri odkrivanju nelegalnega orožja uspešni,« pa pravijo na policiji. Po njihovem mnenju trenda širjenja nelegalnega orožja ni.
Veliko ga pride prek spleta
Orožje se sicer nabavlja na črnem trgu od posameznikov, a gre pogosto predvsem za priložnostni posel. Pomemben del nabave je splet, cene na črnem trgu so višje od uradnih, cena posameznega kosa ilegalnega orožja lahko od izvorne do ciljne države naraste tudi do desetkrat.
Največ orožja pa k nam še vedno prihaja z območja Zahodnega Balkana, manjši del nezakonitega orožja odtujijo pooblaščenim prodajalcem v Sloveniji, Italiji in Avstriji. »Pomemben del izhaja iz tatvin fizičnim osebam, ki imajo ustrezna dovoljenja za posest takšnega orožja. Slovenija je v primeru izvrševanja kaznivih dejanj tihotapljenja orožja, ki ga organizirajo kriminalne združbe, izrazito tranzitna država. Največ orožja je namenjenega za naročnike skandinavskih držav, Francije, Nemčije, Nizozemske,« dodajajo na policiji.
Finci niso agresivni, a ljubijo orožje
Če Slovenci imajo pri sebi nelegalno orožje, je to, po mnenju policije, predvsem zaradi ljubiteljstva do orožja, občutka varnosti, kriminalne dejavnosti ali kot statusni simbol. Na Finskem, ki velja za državo z veliko orožja v rokah zasebnikov, pa so verjetno v EU največji ljubitelji orožja, a je stopnja nasilja razmeroma nizka. Pri njih najverjetneje prevladuje izrazito ljubiteljstvo in strast do orožja.
Američani daleč pred vsemi
Na prvem mestu lestvice so še vedno ZDA s 120,5 kosa orožja na sto prebivalcev, vsega skupaj je tam v zasebnih rokah več kot 393 milijonov kosov različnega strelnega orožja. Na drugem mestu so prebivalci Falklandskih otokov, kar po vojni med Veliko Britanijo in Argentino v začetku osemdesetih ter glede na manjše število prebivalcev niti ni presenetljivo. Tam imajo 62,1 kosa strelnega orožja na sto prebivalcev.
Kot zanimivost naj omenimo, da imajo v Srbiji kar 39,1, v Bosni in Hercegovini 31,2, v Avstriji 30, v Italiji 14,4 in na Hrvaškem 13,7 kosa strelnega orožja na sto prebivalcev.
Veliko ovir na poti do dovoljenja
Radi rečemo, da smo Slovenci narod gasilcev in lovcev, in glede na oboroženost to vsekakor velja. Tudi število lastnikov orožja namreč narašča, od slabih 40.000 v letu 2015 do lanskih 45.025. V povprečju ima torej vsak lastnik tri ali štiri kose orožja.
Trend oboroževanja je več kot očiten, pa čeprav ni preprosto dobiti dovoljenja, naša zakonodaja pozna tudi različne stopnje lastništva in uporabe strelnega orožja.
Osnovni pogoji za prošnjo so polnoletnost, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja ravnanja z orožjem. Če je bila oseba v preteklosti pravnomočno obsojena za naklepno nasilno dejanje, z dovoljenjem ne bo nič. Po mnenju odgovornih do orožja prav tako niso upravičeni zasvojeni z alkoholom in mamili. In tudi ugovor vesti v mladih letih, tega najpogosteje povezujemo s služenjem vojaškega roka ali podobno, je razlog, da vam dovoljenja ne bodo izdali.
V zakonu o orožju pa je še zapisano, da mora imeti posameznik upravičen razlog za izdajo orožne listine; to je torej mogoče, »če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje; predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu, dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji ali dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja«. Dovoljenje za nabavo ima sicer veljavnost šest mesecev, in če prosilec medtem ne kupi orožja, mora dovoljenje vrniti.
