Evropski parlament je sprejel osnutek revizije direktive o energijski učinkovitosti stavb. Gre za direktivo, na podlagi katere se bo morala izboljšati energetska učinkovitost stavb, tako novih kot že zgrajenih. Po podatkih Evropske komisije se v stavbah v Evropski uniji porabi 40 odstotkov vse energije, ob tem pa naj bi bile stavbe, predvsem zaradi ogrevanja in hlajenja, odgovorne za 36 odstotkov izpustov toplogrednih plinov.
Novi roki
Evropska komisija je ugotovila, da direktiva v prejšnji obliki ni bila dovolj ambiciozna in ni prinesla želenih rezultatov. Tako so evropski poslanci in poslanke predse že dobili predlog novih zavez in ga tudi potrdili. V novem dokumentu je zapisano, da morajo države poskrbeti, da bodo do leta 2050 vse stavbe ničenergijske. Vse nove stavbe bi morale bit ničenergijske že od leta 2028, nove stavbe, ki jih imajo v lasti ali pa jih upravljajo javni organi, pa že od leta 2026. A bolj kot spremembe pri zahtevah za gradnjo novih stavb odmevajo določila, ki od lastnikov že obstoječih stavb zahtevajo prenovo le teh in izboljšanje njihove energetske učinkovitosti. Na udaru bodo predvsem zgradbe, ki se glede na energetsko izkaznico nahajajo v najnižjih razredih.
Nova energetska lestvica
Direktiva tudi določa, da morajo države prenoviti lestvico energetske učinkovitosti stavb, ki jo najdemo na energetski izkaznici. Razredi si bodo morali slediti od črke A do črke G, ki predstavlja energetsko najmanj učinkovite stavbe. Izhodišče za oblikovanje lestvice bo prav zadnji razred, v katerega se bo umestilo tistih 15 odstotkov vseh stavb, ki so najmanj energetsko učinkovite. Nato bo treba z obsežnimi prenovami poskrbeti, da bodo do leta 2030 najslabše stavbe prešle vsaj v razred E, do leta 2033 pa v razred D. Kaj natančno bo to pomenilo, bo določila vsaka država zase.
Kaj so ničenergijske stavbe
Evropska komisija je pri definiciji ničenergijske hiše oziroma stavbe razmeroma ohlapna. Definira jo kot objekt, ki je visoko energijsko učinkovit, za ohranjanje temperature, primerne za bivanje, ne potrebuje skoraj nič energije, če pa že, mora biti ta iz obnovljivih virov energije ter po možnosti proizvedena na samem objektu. Energije, pridobljene s fosilnimi gorivi, se ne bo smelo več uporabljati. V praksi to torej pomeni debele izolacijske ovoje, energijsko učinkovita okna, ogrevanje z obnovljivimi viri energije, glede na nova pravila se bo dajalo prednost toplotnim črpalkam. Z lanskim programom REPowerEU je predvidena podvojitev števila toplotnih črpalk v EU. V petih letih naj bi jih uporabljali deset milijonov, leta 2030 pa 30 milijonov.
Kdo bo plačal
Pred časom so Finance poročale, da je ena od raziskav o energetski učinkovitosti stavb v EU pokazala, da bi morali, če bi želeli doseči cilje, ki so si jih zastavili evropski birokrati, prenoviti ali podreti kar 90 odstotkov stavb v EU. V Sloveniji naj bi se glede na podatke ministrstva za infrastrukturo v najslabša razreda (F in G) energetske učinkovitosti (po trenutno veljavni lestvici) uvrščalo kar 40 odstotkov enostanovanjskih stavb oziroma 100.000 gospodinjstev. Te družine lahko pričakujejo, da bodo morale v naslednjih letih globoko seči v denarnico in investirati v prenovo stavb. Nacionalni načrti bodo sicer morali predvideti tudi nepovratna sredstva in različne oblike financiranja. Nepovratna sredstva bodo morala biti namenjena najbolj ranljivim gospodinjstvom, sheme financiranja pa strukturirane tako, da bodo tisti, ki se bodo odločali za čim bolj celovito prenovo, tudi nagrajeni.
Države članice bodo morale vzpostaviti brezplačne informacijske točke in pripraviti stroškovno nevtralne načrte prenove. Finančne sheme bi morale zagotavljati znatne premije tistim, ki se bodo odločili za celovito prenovo, še zlasti najmanj energijsko učinkovitih stavb. Ranljivim gospodinjstvom bo država morala omogočiti dostop do nepovratnih sredstev in subvencij. Glede na to, da je glede na trenutne ocene velik delež lastnikov starih, energetsko potratnih stavb v slabem finančnem stanju ter kreditno nesposobnih, bo uspeh načrta EU v veliki meri odvisen od količine nepovratnih sredstev. Ob nenadnem povečanju povpraševanja po gradbenih storitvah se bomo zagotovo soočili tudi z zvišanjem cen, velik izziv pa bo tudi zagotoviti potrebno delovno silo.
Še dolga pot
A še pred finančnimi in kadrovskimi izzivi se bodo morali evropski birokrati soočiti z vladami držav, ki tako ambicioznim načrtom nasprotujejo. V sosednji Italiji, kjer je velik del stanovanjskega fundusa star in energetsko potraten, načrtu ostro nasprotujejo in ga vidijo celo kot grožnjo stabilnosti bančnega sistema, saj se bojijo, da bi se v strahu pred kaznimi EU ljudje zatekali h kreditom, ki jih ne bi mogli odplačati.
