"Za Slovenijo je arbitražna odločitev dokončna in v Sloveniji pravnoformalno potrjena z zakonom o evidentiranju državne meje s Hrvaško iz decembra 2017," so z Ukoma med drugim odgovorili na novinarska vprašanja, ali slovenska vlada res razmišlja, da bi Slovenija decembra ob odločanju Sveta EU glede vstopa Hrvaške v schengen z januarjem sprejela enostransko izjavo, v kateri bi navedla, da Hrvaška z vstopom v schengen priznava arbitražno razsodbo o meji. O tem je sicer danes poročal časnik Delo.
"Slovenska politika je primarno dolžna zavarovati nacionalne interese, zato se bodo dokončne odločitve sprejemale v DZ," so sporočili iz Ukoma, več podrobnosti, kaj naj bi to pomenilo, pa v sporočilu za javnost niso navedli.
Predsednik vlade Robert Golob je v včerajšnji oddaji 24ur zvečer na POP TV izrazil prepričanje, da je vstop Hrvaške v schengen tudi v interesu Slovenije, hkrati pa je zanj arbitraža "zaključeno dejanje". "Arbitraža velja, zakon o arbitraži je uveljavljen in o tem se nimamo kaj pogajat," je dejal. Na vprašanje glede možnosti sprejemanja omenjene izjave pa je navedel, da je naloga vsake vlade, da ob kakršnem koli dogodku primarno zaščiti nacionalni interes. "Ne bomo pa tega počeli na vladi, ampak se nacionalni interes vedno ščiti v parlamentu in tam bomo morali o tem razpravljat," je dejal.
A Hrvaška...
...razsodbe arbitražnega sodišča o določitvi kopenske in morske meje ne priznava, slovenska politika pa je vseskozi bolj ali manj na glas razmišljala o pogojevanju slovenskega soglasja vključitvi Hrvaške v schengen z uresničitvijo arbitražne razsodbe o meji. Toda tako sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba kot prejšnja pod vodstvom Janeza Janše sta se nato tovrstnemu pogojevanju odrekli, ker da bo imela Slovenija s Hrvaško v schengnu več koristi.
To so na Ukomu potrdili tudi v včerajšnjem sporočilu za javnost, čeprav so posredno opozorili, da ima vstopanje Hrvaške v Schengen "načelno podporo" Slovenije. A neposredne povezave z zahtevo, da je podpora Slovenije povezana s priznavanjem arbitražne razsodbe vendarle niso naredili.
Paket treh
Končna odločitev o vstopu Hrvaške mora biti sicer sprejeta s soglasjem vseh članic schengenskega območja. To naj bi se zgodilo na zasedanju ministrov EU za notranje zadeve v začetku decembra. Na mizi bodo imeli ministri tudi odločanje o vstopu Romunije in Bolgarije, kot opozarjajo viri v Bruslju, pa se lahko zaplete, če bo Svet EU o vseh treh odločal v paketu.
Nizozemski parlament je namreč prejšnji teden vlado premierja Marka Rutteja pozval, naj vloži veto na pristop Romunije in Bolgarije, dokler v obeh državah ne bodo izvedli nadaljnjega preverjanja mejnega nadzora, delovanja pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Slovenija naj bi se po sicer neuradnih informacijah zavzemala, da se o vstopu vseh treh odloča v paketu, medtem ko Hrvaška pospešeno lobira za ločeno odločanje, pri čemer viri v Bruslju napovedujejo, da bo uspešna.
Češko predsedstvo Svetu EU je sicer na vprašanje, ali bo glasovanje potekalo v paketu, odgovorilo, da je treba odločitev sprejeti o vsaki kandidatki posebej. Kot je dodalo, predsedstvo podpira vstop vseh treh držav v schengensko območje in bo v skladu s tem delovalo do končne odločitve.
Vseeno nadzor na meji
Na pisanje Dela se je sicer včeraj odzval tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je opozoril, da Hrvaška izpolnjuje vse potrebne kriterije za vstop v Schengen. "Slovenija seveda lahko sprejme svojo enostransko izjavo, ampak to lahko naredimo tudi mi. To ni nekaj, kar bi Hrvaško na kakršenkoli način obvezovalo," je dejal, kot je tvitnila hrvaška vlada.
Sicer je že julija za časnik Večer svetovalec premierja za zunanjo politiko Vojko Volk izjavil, da bo Hrvaška z vstopom v schengensko območje, pravno gledano, priznala tudi meje držav, ki so že članice območja, torej tudi Slovenije. S tem bi posredno priznala tudi arbitražno odločitev.
Razlog za to je po njegovih besedah ključni schengenski dokument, evropska konvencija o implementaciji schengenskega sporazuma, ki ga Hrvaška ob vstopu mora spoštovati. Ta že v prvem členu določa, da so zunanje meje schengenskega območja zunanje meje članic schengna tako na kopnem kot na morju. Ob tem je Volk nakazal tudi možnost vzpostavitve začasnega nadzora na slovensko-hrvaški meji po vstopu sosednje države v schengen.
"Meja med Hrvaško in Slovenijo po vstopu Hrvaške sicer postane notranja schengenska meja in s tem de facto nepomembna. Ampak le do tedaj, dokler se ne zgodi, da bi morali tudi mi schengen začasno suspendirati. To pa je tisto, kar se dogaja že sedem let na avstrijsko-slovenski meji, pa na nemško-avstrijski meji in tako vse do severa. Tam je schengenski režim suspendiran zaradi ilegalnih migracij. Če bomo to morali storiti na meji s Hrvaško tudi mi, bo seveda jasno, da je meja na morju tam, kjer je določena z arbitražno odločitvijo," je dejal. V Zagrebu so se tedaj na te besede odzvali, da gre za "pravno eksotiko".
