Novice Svet24

To se lahko zgodi
Bodo stroške morali domovi za starejše (po)kriti sami, kar pomeni, da jih bodo naložili na pleča svojih varovancev z dvigom oskrbnin?

Iz Srebrne niti, nevladnega združenja za dostojno starost, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja starejših v vseh okoljih – tistih, ki živijo doma, in tistih, ki svoje tretje življenjsko obdobje preživljajo v domovih starejših, je bilo po volitvah večkrat slišati, da so razočarani nad novo vlado. Pričakovali so »veliko več, saj smo dobili tudi takšne predvolilne obljube«.

A videti je, da so mnenje spremenili, saj je Biserka Marolt Meden v svoji včerajšnji izjavi za javnost povedala, da obstaja politična volja za zagotavljanje dostojnega življenja upokojenim Slovencem, pri čemer je pohvalila ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z Luko Mescem na čelu, ki naj bi pokazal zavzetost, da poskrbijo za starejše državljane.

Kljub temu so še vedno veliki kritiki sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki po njihovem mnenju ni dober, na kar opozarjajo že ves čas. »Je 'invaliden', ne ureja bistvenih vsebin in se ga ne da izvajati. Torej je bil v resnici le kljukica na papirju tedanje oblasti,« je v svojih ocenah zakona za medije večkrat povedala Marolt Medenova. Ena od največjih težav zakona in njegovega uresničevanja je financiranje. 

Novo breme v prihodnosti neizogibno

Vlada predvideva prehodno obdobje do popolne uveljavitve zakona do leta 2025. Do takrat naj bi denarna sredstva, ki manjkajo, zagotovil proračun, kasneje pa nova oblika zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Torej naj bi se v posebno blagajno za dolgotrajno oskrbo preusmeril del sredstev iz zdravstvenega zavarovanja, del sredstev iz blagajne za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Manjkajoči del, ki je trenutno ocenjen na več kot 335 milijonov evrov, pa naj bi zbrali z dodatno obdavčitvijo plač. Kot je predvideno v zakonu, naj bi uvedli prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo bremenil tako delodajalce kot delojemalce. Skupna prispevna stopnja naj bi se zvišala z 38,2 odstotka na 40,1 odstotka. Koliko bodo v resnici prispevali delodajalci in delojemalci, zakon ne določa, saj naj bi to sprejeli v novem zakonu do leta 2025.

Srebrna bit poziva, naj ne podpišemo

STA

Luka Mesec, ki je danes stal poleg Marolt Medenove, da bi glede tega podala nekaj informacij javnosti, je izpostavil, da so podedovali zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega tako domovi za starejše kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) menijo, da ga je nemogoče izvajati in financirati. Izpostavil je, da imajo resno težavo zaradi poteze SDS, saj je na zakon stranka vložila referendumsko pobudo.

S tem zakonom bi nova vlada jeseni, je dejal minister Mesec, zagotovila 30 dodatnih milijonov evrov za domove za ostarele. »Ker pa je na zakon dana zakonodajna iniciativa, ne smemo zagotavljati teh sredstev, saj je to neustavno, ker o tem zdaj presoja ljudstvo,« je razložil. Vse torej kaže, da bodo stroške morali domovi za starejše (po)kriti sami, kar najverjetneje pomeni podražitev oskrbnin.

Marolt Medenova je ob tem izjavila, da si referenduma ne želi, saj bo »nova vlada, ki nas sliši in ima voljo, da premika stvari, samo tako lahko nemoteno delovala in urejala zadeve,« je dejala. Slovencem sporoča, da vsak podpis za referendum na pobudo SDS pomeni dvig oskrbnin septembra.

Dolgo, predolgo

Slovenija je na zakon o dolgotrajni oskrbi čakala 20 let. Zdaj, ko ga ima, nanj padajo kritike, na njegovi poti pa so tudi druge ovire. Spomnimo, da je precej pomislekov glede zakon o dolgotrajni oskrbi izrazila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je morala spisati kar 41 strani dolg dokument, da je lahko opredelila vse njegove napake. Celoten zakon ima 65 strani.

Kaj natanko prinaša zakon, je težko opredeliti, saj je ponekod precej nedodelan in se zanaša na podzakonske akte ter zakone, ki še niso sprejeti. Dejstvo je, da se močno razlikuje od osnovnega predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje pod vodstvom Tomaža Gantarja.

Njegovo bistvo naj bi bilo urediti dolgotrajno oskrbo tako, da bi zagotovili njeno financiranje v instituciji, na domu, ali pa oskrbo, ki bi jo izvajal družinski član, oziroma denarni prejemek, s katerim bi si oseba sama zagotovila potrebno oskrbo. Pri tem je pomembno določilo, da se na podlagi tega zakona financira le oskrba, ne pa tudi namestitev in prehrana.

Do česa bomo upravičeni

Šimen Zupančič

Iz sredstev za dolgotrajno oskrbo se bodo financirale: pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe.

Zakon te storitve tudi natančneje opredeljuje: Oskrbovancem se kot pomoč pri osebnih dnevnih opravilih zagotovi pomoč pri prehranjevanju in pitju, osebni higieni, oblačenju in slačenju, izločanju in odvajanju, gibanju, pripravi na spanje in počitek. Kot pomoč pri podpornih dnevnih opravilih šteje pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, priprava in postrežba obrokov, spremstvo upravičenca v zvezi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe. V okviru zdravstvene nege zakon predvideva spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca, pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil ter preprečevanje razjed zaradi pritiska.