Najverjetneje bodo znanstveniki tako imenovano drugo fazo raziskave ponovili na večjem vzorcu bolnikov (za prejšnja zdravila v imunoterapiji je sodelovalo okoli sto bolnikov), in če se bo tudi takrat izkazala takšna uspešnost zdravljenja ali da je predoperativno zdravljenje namesto s kemoterapijo boljše z imunoterapijo, bo to vodilo v registracijo zdravila, v smernice in postalo standardna oblika zdravljenja. Ampak do takrat, ko se bo lahko takšno zdravilo uporabljalo izven kliničnih raziskav, je še dolga pot.
Mi se pa vseeno lahko veselimo, saj z imunoterapijo (šest različnih zdravil) uspešno zdravijo tudi v Sloveniji – in premalokrat opozarjamo, da je na hodnikih in v ambulantah Onkološkega inštituta v zadnjih letih mnogo obetov ter resnično velikih sprememb.
Zgodovinski preboj?
Ameriški onkolog Luis Diaz iz centra za raziskave raka Memorial Sloan Kettering Cancer Center, od koder so poročali o novi študiji, je dejal, da se je tak odziv na zdravilo (imunoterapijo) zgodil prvič v zgodovini raka. Slovenska onkologinja Ocvirk odgovarja, da so Američani nedvomno mojstri pri predstavitvi rezultatov, vendar: »Zgodovinsko prebojna odkritja so se v onkologiji začela leta 2011 (za kar sta ameriški in japonski znanstvenik leta 2018 tudi prejela Nobelovo nagrado za medicino, op. a.) in takrat se je vse spremenilo. Ena tretjina bolnikov z napredovano metastatsko boleznijo zaradi imunoterapije živi še leta in leta. Takšni bolniki so pred tem umrli prej kot v enem letu. Zdaj pa živijo! Onkologi pa si ne upamo reči, da so ozdravljeni, ampak zazdravljeni, to pomeni, da preprečujemo napredovanje bolezni.«
Z imunoterapijo so najprej začeli v zgodnji fazi zdravljenja melanoma (kožni rak) in pri raku dojke, kjer je že registrirana v predoperativno zdravljenje. To pomeni, da ni nujno, da pri raku dojke takoj pomislimo na operacijo? »Pri trojno negativnem raku dojke, ki ima najslabšo prognozo, je cilj terapije zmanjšanje tumorja in da ni zasevkov; predoperativno zdravljenje ni namenjeno temu, da se izognete operaciji, temveč da je operacija manjša – da se ne odstranjuje bezgavk, na primer. Pri raku danke pomeni, da se izognete vrečki. Ne samo da zmanjšamo operacijo, pomembno je tudi, da uničimo mikrozasevke. Če bolezen zazdravimo zelo zgodaj, torej ustavimo njeno napredovanje, bodo ljudje – ne glede na to, ali so bili operirani ali ne – živeli brez ponovitve raka. To pomeni, da bo rak kronična bolezen. Se zgodi in živimo naprej.«
Prihodnost je svetla
Tudi pri raku pljuč, pri katerem so imeli bolniki od postavitve diagnoze manj kot leto življenja, je zaradi imunoterapije vse drugače. »Še vedno pa je skupina bolnikov, pri katerih imunoterapija ni učinkovita. Zato jo uporabljamo v kombinaciji z drugo imunoterapijo (dvotirna) ali kombiniramo s kemoterapijo. In pri tem so rezultati še boljši. Imamo tudi skupino bolnikov, pri katerih sta dovolj imunoterapija in eno zdravilo, tako kot so bili zdravljeni bolniki iz aktualne ameriške študije. In imamo skupine, kjer je treba še veliko več. V redno klinično uporabo pa že prihajajo nove vrste imunoterapij in še polno novih zdravil. Zdravljenje je bolniku prilagojeno.«
Kemoterapija, ki se je vsi bojimo in bi se je radi rešili, še vedno ostaja eden od temeljev zdravljenja raka, tudi obsevanje, s katerim lahko dosežete enako kot z operacijo. Vendar tudi kemoterapija ni več to, kar je bila, a se kar ne otrese strašljivega statusa. »Manj je poškodb okolnih tkiv, manj je neželenih učinkov. Tistega, kar smo povezovali s kemoterapijo pred leti (bruhanje, izpadanje las, grozna slika), praktično ni več oziroma se pojavlja v manjši meri, imamo veliko zdravil za lajšanje slabosti. Zelo se trudimo s podpornim zdravljenjem, v zadnjih letih govorimo o celostni rehabilitaciji. V onkologiji smo se res premaknili naprej!«
Operacija ni nujna
Na imunoterapijo zelo dobro odreagirajo mikrosatelitno nestabilni tumorji. »Če povem poenostavljeno, so to tumorji, ki imajo neko okvaro v podvojitvi genskega materiala (DNK). In ker imajo to okvaro, imajo številne mutacije, zaradi česar so toliko bolj imunogeni in je imunoterapija toliko učinkovitejša. Največja skupina z mikrosatelitnimi tumorji so tumorji danke in črevesja. Med bolniki z rakom debelega črevesa in danke (udeleženimi v aktualni študiji) je tovrstnih tumorjev malo več kot deset odstotkov – govorimo o zgodnjem raku, pri raku z zasevki pa je takih tumorjev samo štiri odstotke. To so tudi tumorji, ki vedno povzročijo večji imunski odgovor telesa in imajo tudi boljšo prognozo v omejenih stadijih. Naredili so veliko klinično raziskavo in z njo dokazali, da bolniki z rakom črevesja z napredovalo metastatsko boleznijo krasno odgovorijo na imunoterapijo. Za zdaj je standardno zdravljenje tudi teh še vedno predoperativna kemoterapija in obsevanje ter nato operacija. Če se zgodi kompleten odgovor, lahko brez operacije. Mikrosatelitni tumorji zelo dobro odgovorijo na imunoterapijo in tudi metastatska bolezen včasih izgine. Ne pa tako, kot je bilo videti pri tej raziskavi. Sodelovalo je samo 12 bolnikov, gre torej za majhno raziskavo, in pri vseh je prišlo do kompletnega odgovora. Zato so rezultate tudi tako hitro objavili – da jih ne bi prehitel kdo drug.«
Običajno pa se bolnike z rakom danke zdravi s kemoterapijo in obsevanjem, sledi operacija, pri eni tretjini (vseh) bolnikov pa sta uspešna že kemoterapija in obsevanje. Pri bolnikih z mikrosatelitno nestabilnimi tumorji pa je imunoterapija še posebej učinkovita.
