Profimedia

Širši indeks Standard & Poor's 500 je v primerjavi s petkom preteklega tedna izgubil 150,63 točke oziroma 2,4 odstotka in teden sklenil pri 6238,01 točke. Industrijski indeks Dow Jones se je znižal za 1313,34 točke oziroma 2,9 odstotka na 43.588,58 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 458,18 točke oziroma 2,2 odstotka na 20.650,13 točke.

V petek bi sicer skladno z aprilsko Trumpovo napovedjo morale začeti veljati višje carine na uvoz iz vsega sveta, a je uveljavitev preložil na 7. avgust. Finančni trgi so hitrih Trumpovih odločitev že navajeni, tako da sprememba ni imela večjega vpliva na borzno dogajanje, so pa v petek presenetili slabi podatki o zaposlovanju v juliju.

Ameriški delodajalci so julija neto odprli 73.000 novih delovnih mest, kar je bilo precej manj od pričakovanj analitikov, ki so bila pri 110.000 delovnih mestih. Ministrstvo je ob tem podatke o zaposlovanju v juniju in maju popravilo bistveno navzdol in sprožilo politični vihar.

S&P 500 je v petek padel za 101,38 točke oziroma 1,6 odstotka, Dow Jones za 542,40 točke oziroma 1,2 odstotka, Nasdaq pa za 472,32 točke oziroma 2,2 odstotka.

Trump je po objavi poročila o zaposlovanju najprej napadel predsednika centralne banke Federal Reserve Jeroma Powlla, ker ni znižal obrestnih mer. Powell vztraja, da obresti ne bo nižal, dokler ne bodo jasne posledice Trumpovih carin, pri čemer je trdil, da si centralna banka to lahko privošči zaradi močnega trga delovne sile.

V petek je uradna statistika padla v vodo in Trump je našel krivca v šefici statističnega oddelka ministrstva Erici McEntarfer in s tem posredno priznal, da je imel Powell glede na uradne podatke prav.

Po mnenju ameriškega predsednika je poročilo namerno, iz političnih razlogov prikazalo slabe podatke, pri čemer pa tudi tokrat ni podal nobenega dokaza za svoje trditve.

Trumpove carine doslej še niso vplivale na opazno poslabšanje gospodarskega položaja ZDA, vendar pa njegovi kritiki po petkovem poročilu ministrstva za delo trdijo, da je padec zaposlovanja neposredna posledica njegove carinske politike. Podjetja namreč ne upajo delati poslovnih načrtov oziroma zaposlovati.

Indeksi so sicer prvi trgovalni dan v tednu sklenili neenotno, potem ko je vlagatelje zajel optimizem zaradi trgovinskega dogovora z EU kot tudi zaradi pogovorov s Kitajsko. Dow Jones je nazadoval za 0,14 odstotka, S&P 500 je napredoval za 0,02 odstotka, Nasdaq pa za 0,33 odstotka.

V torek se je optimizem prevesil v pesimizem in indeksi so nazadovali, kljub temu, da so podjetja poročala o rasti dobička. Proizvajalec letal Boeing je v drugem četrtletju na primer zmanjšal izgubo na 697 milijonov dolarjev, prihodki pa so narasli za 35 odstotkov na 22,7 milijarde dolarjev.

Dow Jones je nazadoval za 0,46 odstotka, S&P 500 za 0,30 odstotka, Nasdaq pa za 0,38 odstotka. Indeksi so nazadovali ne glede na to, da je newyorški Conference Board poročal, da je njegov indeks zaupanja ameriških potrošnikov v gospodarstvo z junijskih 95,2 točke julija narasel na 97,2 točke. Zaupanje naj bi se povečalo, ker Trumpova carinska politika (še) ni prinesla hujših posledic.

Sredino trgovanje se je končalo neenotno, potem ko centralna banka Federal Reserve ni znižala obrestnih mer. Dow Jones je nazadoval za 0,38 odstotka, S&P 500 za 0,12 odstotka, Nasdaq pa je napredoval za 0,15 odstotka.

Ministrstvo za trgovino je poročalo, da se je BDP v drugem četrtletju na letno prilagojeni ravni okrepil za tri odstotke. To je 0,5 odstotne točke več od povprečne napovedi analitikov in pomeni obrat glede na prvo četrtletje, ko je BDP utrpel 0,5-odstotni padec. Trump je v sredo naznanil uvedbo 50-odstotnih carin na bakrene polizdelke in 50-odstotne carine na uvoz iz Brazilije.

Vlagatelje sta po koncu rednega dela borznega trgovanja pomirili poročili Microsofta in Mete, ki sta presegli pričakovanja.

V četrtek so indeksi nazadovali, čeprav sta po koncu rednega dela borznega trgovanja Amazon in Apple presegla pričakovanja s poslovnimi izidi. Dow Jones je nazadoval za 0,74 odstotka, S&P 500 za 0,37 in Nasdaq za 0,03 odstotka.

Ministrstvo za trgovino je poročalo, da se je letna stopnja inflacije na podlagi zasebne potrošnje (PCE) v ZDA junija z majskih 2,3 odstotka pospešila na 2,6 odstotka. Osnovna stopnja PCE, brez upoštevanja cen energije in hrane, ki jo ameriška centralna banka najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, je z majskih 2,7 odstotka narasla na 2,8 odstotka.

S&P 500 je letos napredoval za 356,38 točke oziroma 6,1 odstotka, Dow Jones za 1044,35 točke oziroma 2,5 odstotka, Nasdaq pa za 1339,34 točke oziroma 6,9 odstotka.