BODITE PREVIDNI Tveganje za okužbo je največje pri ljudeh, ki so pri svojem delu pogosto v stiku z majhnimi glodavci in njihovimi iztrebki, bodisi poklicno (gozdni delavci, lovci, kmetje) bodisi pri rekreaciji in priložnostih opravilih. SMRTNOST JE NIZKA Smrtnost zaradi mišje mrzlice je v Sloveniji zelo nizka, v zadnjih 35 letih je pri nas zabeleženih 15 primerov smrti.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo tako imenovani hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihovanjem virusov, ki so v izločkih glodavcev. Ne prenaša se s človeka na človeka.
Kakšni so simptomi
Mišja mrzlica je okužba z virusi, ki se v naravnem okolju pojavljajo v kronično okuženih malih sesalcih, predvsem glodavcih. Živali viruse izločajo s slino, z urinom in iztrebki. Na človeka se prenesejo z vdihovanjem virusov iz izločkov ali poginulih živali, na primer med čiščenjem prostorov.
Bolezen se razvija v več fazah. V prvi, ki traja nekaj dni, so prisotni predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč. Pri lažji obliki pride do ozdravljenja brez posledic. V težjih primerih bolezni se po nekaj dneh visoke vročine pojavi nenaden padec krvnega tlaka. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Sledi obdobje, ko prevladujejo znaki odpovedi ledvic. Dokaj neznačilen simptom mišje mrzlice, ki ga opisujejo bolniki v Sloveniji zadnje čase, je moten vid. Bolezen se izraža z vročino, slabim počutjem in številnimi znaki, ob katerih bi lahko posumili tudi na covid-19. Zato zdravniki svetujejo, naj oseba ob morebitnem pojavu simptomov zdravnika seznani, ali je opravljala kakršnokoli aktivnost, pri kateri bi se lahko okužila z virusom mišje mrzlice.
Dejavniki tveganja
Tveganje za okužbo je največje pri ljudeh, ki pri svojem delu pogosto v stiku z majhnimi glodavci in njihovimi iztrebki, bodisi poklicno (gozdni delavci, lovci, kmetje) ali pri rekreaciji in priložnostnih opravilih. Okužba je pogosta tudi pri čiščenju ali pospravljanju prostorov (kleti, podstrešja), ki so bili dolgo zaprti. Za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj ljudje v domačem okolju poskrbijo za preprečitev dostopa glodavcev v hišo in varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljajo glodavcev, ter naj hranijo živila in pijačo v zaprtih embalažah.
Prav tako je treba redno izvajati deratizacijo, pri čiščenju dlje časa zaprtih prostorov je treba te temeljito prezračiti ter na stežaj odpreti vsa okna in vrata za najmanj pol ure. V času prezračevanja naj ljudje ne bodo v prostoru, medtem naj pripravijo raztopino klorovega razkužila ter nato razkužijo površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši. Minimalen čas delovanja razkužila je pet minut.
Pri delu si je treba vedno zaščititi roke z rokavicami iz lateksa, razkužene iztrebke in mrtve glodavce je treba pobrati s papirnato brisačo in jih odstraniti v vrečko ter odvreči med splošne komunalne odpadke. Po razkuževanju je treba prostor in površine mokro očistiti, uporabljene rokavice pa vreči v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umiti z vodo in milom.
Pri bivanju in delu v naravi naj ljudje pazijo na svoje osebne stvari in naj jih ne puščajo dlje časa nezaščitene na tleh. Pri delu, pri katerem je veliko prahu, naj uporabljajo zaščitno masko za usta in nos. Prav tako ni priporočljivo piti vode iz izvirov v naravi, treba je skrbeti za higieno rok, predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem, ter odstraniti ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.
