Najbolj znana je seveda slednja, ko razmeroma majhno in neznano podjetje Majbert Pharm dobi državni posel za nabavo pol milijona hitrih antigenskih testov za covid-19. Izkaže se, da so lastniki podjetja mladi poslovneži sumljivega slovesa, ki pa so pri poslu močno odvisni od Janka Jenka, znanega in prekaljenega poslovneža s povezavami tudi v politiki. Kasneje se izkaže, da je Janko Jenko mladeničem uredil nakup podjetja, saj je bivši lastnik podjetja Majbert Pharm Marley Maček, nekdanji Jenkov strankarski kolega – iz časov Državljanske liste Gregorja Viranta. Krog naj bi se sklenil nekako takole: Jenko pozna Marleyja, Jenkova hčerka Anja je partnerica Maria Pejčića, ki je povezan s Klemnom Nicolettijem in Alanom Amadejem Eferlom, ki na koncu praktično brez plačila prevzameta sicer zadolženo podjetje. Ker je Jenko dobra duša, fantom posodi še 834.000 evrov za nakup testov, za katere še danes ni jasno, kako zanesljivi so v resnici. Jenko je pojasnil tudi, da naj bi se ob sklenitvi posla zavaroval, in je prepričan, da bo posojeni denar dobil nazaj.
Začetki
Zgodba z antigenskimi testi ni prva, v kateri se je pojavil Janko Jenko. Mediji, predvsem poslovni, so o njem pisali že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se začne njegova uspešna podjetniška pot. Jenko je skupaj z ženo Karolino leta 1991 ustanovil podjetje PCX Computers. V časih, ko veliki dobavitelji računalniške opreme še niso vedeli, da pod Alpami obstaja majhna državica, željna tehnološkega napredka, je nekaj zasebnikov uspešno sestavljalo računalnike in z njimi oskrbovalo slovenski trg. Podjetje PCX je bilo eno bolj uspešnih in o podjetniku iz Ilirske Bistrice smo lahko takrat prebrali tudi to, da je slovenski Bill Gates. A z leti so računalnike pričeli prodajati tudi večji trgovci, veliki dobavitelji so postali cenovno ugodnejši in leta 2001 je Jenko ujel še zadnji vlak ter svoje podjetje za lepe denarce prodal podjetju Avtotehna, ob tem pa postal tudi del tega podjetja.
Več želez v ognju
Že na začetku podjetniške poti se je držal strategije, da nikoli ni dobro staviti zgolj na enega konja, in lastniške deleže je imel še v nekaterih drugih IT-podjetjih. Skozi leta se je nato pojavljal v različnih poslovnih zgodbah, bil je predsednik nadzornega sveta Voljatela, ki se je preoblikoval v Tuštelekom, in sodeloval pri nastanku Izimobila, ki je leta 2017 postal del Telekomove družine. Povezovali so ga tudi s podjetjem Maxtel, ki je imelo v lasti obsežno optično infrastrukturo na področju Ljubljane in Kranja ter ga je za okoli tri milijone evrov kupil Telemach. Kupnina je romala v Liechtenstein, Jenko pa je povezavo s poslom zanikal, čeprav je veliko indicev kazalo, da se za vpletenimi podjetji skriva prav on. Udeležen je bil tudi pri prodaji računalniškega grosista DISS, ki ga je kupil švicarski koncern ALSO, omenjalo pa se ga je tudi ob eni izmed neuspelih prodaj Vinaga. Kot izkušeni poslovnež je kot poslovni angel oziroma mentor večkrat ponujal pomoč mladim podjetnikom in komaj nastalim podjetjem, zaradi česar je seznam podjetij, v katerih je bil udeležen kot vlagatelj ali solastnik, izjemno dolg.
Vstop v politiko
Leta 2011 se je odločil tudi za vstop v politiko, ko je bil eden najbolj vidnih članov Državljanske liste, ki je delovala pod vodstvom Gregorja Viranta. Na ustanovitvenem kongresu je postal član sveta stranke, neuradno pa so mu mediji pripisovali vlogo glavnega kadrovika in finančnika stranke. Stranka je bila najprej del vlade Janeza Janše, nato pa ena ključnih pri izglasovanju njegove nezaupnice. Stranka je sodelovala tudi v vladi Alenke Bratušek. Jenko je v času svojega političnega udejstvovanja postal član nadzornega sveta koncerna SIJ, bil je tudi eden od osrednjih akterjev afere, povezane z razvpitim poslovnežem Sergejem Racmanom. Leta 2012, ki je bila Državljanska lista ena najpomembnejših strank v vladi, so nekateri njeni ključni člani, vključno z Jenkom, na svoje račune prejeli nakazila iz tujine, ki naj bi bila v resnici podkupnina za ureditev igralniške licence Sergeju Racmanu. Jenko je takrat pojasnil, da je nakazilo, 5000 evrov, res dobil, da pa ni vedel, od koga je, in je od banke tudi zahteval, naj denar vrne, sporno nakazilo pa je prijavil protikorupcijski komisiji (KPK) in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU). Jenko je še isto leto izstopil iz Državljanske liste, ki je kasneje neslavno propadla.
Ostal brez denarja
V medijih se je ponovno pojavil kot eden od osmoljencev ob propadu družbe Moja delnica. Bil je namreč eden od vlagateljev, ki naj bi leta 2016 ob bankrotu takrat najmanjše borznoposredniške hiše izgubili največ. V tolažbo mu je bilo lahko le, da so svoj denar v milijonsko luknjo brez dna vrgli še nekateri drugi znani in uspešni Slovenci: poslanka Eva Irgl, pa profesor na pravni fakulteti Miha Juhant, njegov kolega Peter Grilc … Vsi skupaj naj bi izgubili več milijonov evrov, deleži posameznikov, ki so izgubili največ, pa naj bi znašali tudi po več sto tisoč evrov. Odgovorni v družbi Moja delnica naj bi denar, ki so ga vlagatelji zaupali v upravljanje, porabili za lastne potrebe; celotno dogajanje je preiskoval NPU.
Poslovni imperij
Uradni podatki kažejo, da je Jenko danes kot lastnik ali solastnik udeležen v sedmih delujočih podjetjih, da so ta podjetja v letu 2019 ustvarila 2,4 milijona evrov prometa in lepih 644.000 evrov dobička. A kot je sklepati iz dosedanje prakse, je Janko Jenko človek, ki rad deluje tudi v ozadju, zato lahko sklepamo, da se vseh poslovnih interesov tega uspešnega podjetnika ne da razbrati iz javnih evidenc.
Prelestna hčerka
Veliko več pozornosti kot njen oče pa je v preteklih letih v medijih dobivala njegova hčerka Anja, ki je polnila stolpce v časopisih z obiskom raznih zabav, se pojavila v reviji Playboy, danes pa je ima z Mariem Pejčićem sinčka in je aktivna predvsem na družbenih omrežjih. Na instragramu ima tako kar 36.000 sledilcev, ki jih zabava predvsem s fotografijami, na katerih pozira v raznih zapeljivih položajih. Pejčić, njen partner, je leta 2017 oropal banko v Cerkljah, rop priznal, zdaj pa se, kot je znano, posveča očetovstvu in seveda uvozu hitrih antigenskih testov za covid-19.
