Novice Svet24

"Varnost cestnega prometa je odvisna od številnih dejavnikov in vseskozi niha. Za dolgoročne ocene je potrebno pogledati statistiko daljšega obdobja, kjer pa je Slovenija v trendu kontinuiranega izboljšanja prometne varnosti. Če pogledamo obdobje od 2011, je razvidno, da so bila leta 2011 (141 žrtev), 2012 (130 žrtev) in 2016 (130 žrtev) najslabša v zadnjih devetih letih. Leti z najmanj smrtnimi žrtvami sta bili 2018 (91 žrtev) in 2019 (102 žrtvi). Kot navedeno, je število umrlih v letu 2020 najmanjše doslej, vendar se moramo zavedati, da je vsaka smrtna žrtev preveč in za seboj pušča neizbrisne tragedije," pojasnjujejo na AVP.

V preteklem letu smo se zaradi omejitev, s katerimi je vlada začinila boj zoper koronavirus, z osebnimi vozili manj pomikali po slovenskih cestah. Omejitev gibanja znotraj občin, policijska ura, delo od doma, vse to je prineslo k zmanjšanju obsega prometa in posledično tudi k upadu števila prometnih nesreč. Ob tem omenimo, da upad prometa, kakšen je bil, še ni točno znano, ni nujno sorazmeren z zmanjšanjem števila prometnih nesreč. Na to vplivajo še drugi dejavniki.

Glavni podatek o najbolj črnih posledicah nesreč pa kaže, da je bilo v lanskem letu 80 smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, kar je za petino manj kot v letu 2019, ko sta umrla 102 udeleženca v prometu. In število umrlih za lansko leto je najnižje v zgodovini Slovenije.

Dolgoročni trend upadanja najhujših prometnih nesreč

»Trend upadanja najhujših posledic prometnih nesreč je na slovenskih cestah zaznati v zadnjih 15 letih. Iz leta v leto prihaja tudi do različnih odstopanj, vendar pa statistika umrlih od leta 2007, ko je umrlo 292 ljudi, do leta 2020, z 80 mrtvimi to potrjuje. Drugi pomemben kazalec v EU, je poleg umrlih tudi število hudo telesnih poškodovanih, oboje izraženo na milijon oziroma 100.000 prebivalcev. In tudi ta je v trendu zmanjševanja,« je dogodke v statistično-zgodovinsko perspektivno postavil Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč.

Približno polovico manj prometnih nesreč v času epidemije

Epidemija zloglasnega virusa SARS-CoV-2 je torej pripomogla k drugačnemu letu na slovenskih cestah. Ocenjeno čez palec, ob zmanjšanju prometa v času prvega in drugega vala koronavirusa, je bilo približno polovico manj prometnih nesreč v primerjavi z lanskim letom. Nanizajmo nekaj podatkov. »V času med 15. marcem in 15. majem letos je zabeleženih 1.516 prometnih nesreč, v enakem času lani pa 2.952. V času druge epidemije, (podatki med 19. oktobrom in 6. decembrom) je bilo 1.425 nesreč, v enakem obdobju lani pa 2.740. Če govorimo o posledicah, je bilo v prvi epidemiji smrtnih prometnih nesreč manj za tretjino, poškodb pa za polovico. V času druge epidemije so podatki še bolj spodbudni, saj je smrtnih prometnih nesreč manj za kar 71 %, poškodb pa za 62 %,« so zgovorni podatki, ki so nam jih posredovali na Agenciji za varnost prometa (AVP), kjer dodajajo, da »tudi podatki iz časa kampanje »Varujmo življenja, vozimo trezni!« od 1. do 31. decembra 2020 izkazujejo podoben trend, kar za polovico manj prometnih nesreč zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola (60 letos, 129 lani).«

Na AVP izpostavljajo, da pozivov za odgovorno vožnjo nikdar ni preveč, zato bodo še naprej nadaljevali nacionalne preventivne akcije in kampanje, ki so usmerjene v ozaveščanje glede vožnje pod vplivom alkohola. Tega je namreč na naših cestah še vedno preveč. »Do konca novembra so alkoholizirani povzročitelji povzročili nekaj več kot 1.260 prometnih nesreč, kar je 10 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Izmed vseh preminulih v prometnih nesrečah do 30. novembra, je 26 oseb izgubilo življenje zaradi alkoholiziranega povzročitelja. V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka smrtnih prometnih nesreč neprilagojena hitrost – 12 preminulih (44 %) in nepravilna stran oz. smer vožnje – 8 preminulih (33 %),« so neizprosni podatki.

Zavod Varna pot / AVP

Največ rezerve v nas samih

STA

Nadaljujemo z besedami Roberta Štabe, da je bilo »leto 2020 na področju varnosti cestnega prometa drugačno«. »Covid-19 in z njim vsi ukrepi države nam lahko torej predstavljajo pozitiven izziv. Izziv slehernega izmed nas, da se da, da zmoremo, da znamo, zavarovati lastna in tuja zdravja in življenja, tudi na cestah. Ni dvoma, da je največ rezerve skrito ravno v nas sami - kot udeležencih v cestnem prometu. Prevedeno v našem obnašanju in ravnanju v cestnem prometu,« razmišlja Štaba, ki sklene, da je »Vizijo NIČ možno doseči in živeti, da je živa, le poti do nje so lahko različne.« Pri tem se naveže na trenutno uradni podatek, da na slovenskih cestah v decembru 2020 ni bilo smrtne žrtve. Najverjetneje bo morala policija dodati eno smrtno žrtev, saj je 24. decembra v bližini Mozirja voznik osebnega avta trčil v drevo in umrl. A kot so že pojasnili, ta primer obravnavajo kot dogodek v prometu in ne kot nesrečo. Med »dogodke« namreč uvrščajo »nesreče,« ki so posledica zaradi zdravstvenega stanja, samomora ali tudi vremenskega pojava.

Kakorkoli, cilj je uresničljiv. Do njega pa nas lahko, tako Štaba, »vodijo različna odrekanja, prepovedi ali pa osebna rast, odnos in kultura nas udeležencev. Torej izbiro imamo. In lepše je biti svoboden in obenem odgovoren z zavedanjem, da se je vredno boriti za vsako prihranjeno življenje posebej. Ker ne šteje samo življenje posameznika, temveč tudi življenje bližnjih, ki ga izgubijo, pa ni všteto v statistiko. Torej, prispevamo lahko mnogo, mnogo več.«