Peter Jambrek ne potrebuje posebne predstavitve. Poleg Franceta Bučarja je bil eden od očetov slovenske ustave, kasneje pa je ustanavljal mrežo inštitutov, ki so prerasli v pravcat zasebni izobraževalni aparat. Po mnenju nekaterih močno vzporeden stranki SDS, za katero je tudi izobrazil njene najkvalitetnejše kadre, med drugimi zunanjega ministra Anžeta Logarja.
Jambrek je svoje izobraževanje začel na pravni fakulteti v Ljubljani in šel kmalu na izmenjavo v Združene države Amerike, kjer je pogosto gostoval vse do osamosvojitve. Iz tega časa velja spomniti na anekdoto iz šestdesetih, ki jo je za medije razkril kar sam.
Leta 1965 je po vrnitvi iz Amerike na ljubljanski pravni fakulteti postal predstojnik novoustanovljenega marksističnega centra. Tako je Jambrek poimenoval nekakšno študentsko društvo, ki ga je zasnoval kot formalizacijo okroglih miz, na katerih je kot mladi izredni profesor gostil svoje starejše kolege. Vendar je Jambrek gojil večje ambicije. Začel je s pobudami, da bi marksistični center svetoval pri oblikovanju učnih načrtov. Starejši kolegi mladeničevih ambicij niso sprejeli dobrodušno, a jih tudi niso naslovili neposredno.
Rešil ga je Ciril Ribičič
Sodu je izbilo dno, ko Jambrek v svoj učni načrt ni uvrstil nekega učbenika. Univerza je zato na ravni rektorata osnovala komisijo, ki je razpravljala o tem, ali naj mu odvzamejo naziv profesorja, vendar mu je na pomoč priskočil nenavaden zaveznik. V zadevo se je namreč vmešala partija, konkretno organizacija zveze komunistov na pravni fakulteti in njen lokalni sekretar Ciril Ribičič. Ta je primer vzela v svoje roke in Jambreka kaznovala na različne načine, nato pa ugotovila, da je kazen zadovoljiva, in komisiji za odvzem naziva odvzela pristojnosti. Jambrek se tega spominja z nekaj grenkobe, saj da zato nikoli ni mogel postati dekan pravne fakultete, vendar Ribičičevo gesto še vedno razume kot pomoč pri tem, da takrat zaradi svoje »trme« ni izgubil službe.
Jambrek je po osamosvojitvi postal predsednik ustavnega sodišča, kasneje pa je bil krajši čas tudi notranji minister. Njegov vnos na spletni enciklopediji Wikipedia sicer trdi, da se je ukvarjal tudi z vohunstvom; verjetno gre za to, da je bil Jambrek registriran sodelavec Udbe s tajnim imenom Vito. V svojih zrelih letih je obveljal za ideologa desnice, kar je bilo opaziti že ob vodenju Zbora za republiko, lani pa je z Ernestom Petričem in Dimitrijem Ruplom ustanovil Katedralo svobode.
Veliko veselja z otroki
Jambrek ima sicer že tretjo življenjsko partnerico, to je Olga Jambrek, ki je načelnica kranjske upravne enote in sestrična Janija Möderndorferja, poslanca, ki je zamenjal največ političnih strank. Iz svojih prejšnjih zakonov pa ima kar šest potomcev. »Iz dveh proizvodenj so,« se je v šali pridušal v enem od intervjujev, »pa pri tem vloga moškega ni posebej zahtevna. Imam pa na stara leta krasno družbo. Z vnuki je malo slabše. Le tri imam. Upam, da bo pri tem s časom še bolje!«
Boštjan Miha po očetovih stopinjah
Najstarejši sin Boštjan Miha se ukvarja s kulturnim področjem, dejaven je v filmski pedagogiki, scenaristiki in režiserstvu. Med letoma 2006 in 2009 je bil zaposlen kot programski direktor Slovenske kinoteke in tako pripravljal njen program. Trenutno je zaposlen kot učitelj na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, zadnja leta pa je aktiven tudi v Slovenskem društvu za lacanovsko psihoanalizo. Na očetovi Evropski pravni fakulteti so mu zaupali koordinacijo e-študija. Očetovim pobudam se je Boštjan Miha pridružil tudi znotraj omenjene Katedrale svobode. Ob razglasitvi epidemije koronavirusa je Boštjan Miha z očetom vlado pozival k razglasitvi izrednih razmer.
Primož Jambrek na Kosovu
Primož se je najprej preizkušal kot novinar na Slovenski tiskovni agenciji, kasneje pa se je poskušal udejanjiti kot pisec računalniške kode in v ta namen odprl samostojno podjetje. O njegovem poslovnem uspehu težko sodimo, saj podjetje ni vlagalo letnih poročil. Pred leti je sicer tudi on našel poklic v očetovem univerzitetnem imperiju. Pooblaščen je bil namreč za ustanovitev Evropske pravne fakultete v Prištini na Kosovu.
Najbolj znani dvojčici Polona in Špela
Dvojčici Jambrek sta nekoč poskušali biti voditeljski par na komercialni televiziji. Polona Zoja pa je kasneje vodila rubriko družabne kronike Pop In. Nedavno se je odločila nadaljevati študij in v ta namen vpisala psihoanalizo, v sklopu katere si je izbrala opravljanje prakse v zaporu. »Za zapor sem se odločila, ker se mi zdijo to težke strukture. Nič ni enoznačno. Tudi storilci kaznivih dejanj so bili pogosto najprej sami v vlogi žrtve, zato jih ne obsojam več. Delo v zaporu mi resnično širi obzorja,« je dejala.
Njeni sestri dvojčici Špeli voditeljstvo ni šlo tako dobro od rok. Nekaj časa se je v tandemu s sestro v tem sicer preizkušala, poklicno srečo pa je nato našla kot stilistka in v fotografskih projektih s svojim partnerjem Matijem Tomcem. Med njune največje uspehe je štelo to, da ju je leta 2018 opazila urednica revije Vogue.
Eva se raje drži zase
Jambrekovi otroci iz kasnejše zveze se v javnosti ne pojavljajo tako pogosto kot starejši. Eva Jambrek je po poklicu socialna delavka, diplomirala je s študijo Glas otroka v družinski mediaciji ob razvezi. Trenutno je zaposlena kot visokošolska sodelavka na očetovi Evropski pravni fakulteti.
Oskarjev novi hobi so letala
Najmlajši sin Oskar Jambrek je šele nedavno vstopil v tretjo dekado življenja. Kot otroka so ga vpeljali v džentelmensko igro golfa, zdaj pa je z očetom in kitajskim investitorjem Kai Daiem ustanovil šolo letenja Adria Aviation Academy. Ali gre za Oskarjev nov hobi ali resen poslovni podvig, bo pokazal čas; s poslovnega gledišča sicer podjetje vstopa na trg hude konkurence, saj ima podobno licenco v Sloveniji že 20 drugih podjetij.
Adriina šola je nekoč pilotom zagotavljala tudi dobro plačano kariero v nacionalnem prevozniku Adria Airways, teh perspektiv danes več ni. Industrija šolanja pilotov pa že desetletje in več prisega na model pay2fly, po katerem piloti pripravniki obvezne ure letenja nabirajo tako, da zanje plačujejo, in to na komercialnih letih. Zaradi tega modela se lahko za poklic pilota odločajo le ljudje z izrazito bogatim ozadjem, ki si lahko privoščijo, da svojemu delodajalcu plačujejo za prestiž pilotiranja letal. Navadni smrtniki lahko do tega poklica pridejo le prek vojaščine.
V tem podjetju je vprašljiva tudi vloga kitajskega poslovneža Kai Daia, o čemer je poročal portal Necenzurirano. Dai se je namreč več let trudil prevzeti Hranilnico Lon, vendar mu je regulator Banka Slovenije to preprečil, saj Daiu ni uspelo dokazati legalnosti izvora svojega denarja.
