V postopku sprejemanja dopolnil stvarnopravnega zakonika je bila največ pozornosti med poslanci (in tudi mediji) deležna nova opredelitev živali, ki so bile vse do zdaj na civilnopravnem področju obravnavane kot stvari, premičnine. Že Evropska unija v svojih dokumentih priznava živalim dodaten poseben pomen, da na živali ne moremo in ne smemo gledati zgolj kot na predmet, ki ga človek obvladuje. Njihova funkcija ni samo in izključno služiti ter izpolnjevati osebne interese lastnika. Prav tako že slovenska obstoječa zakonodaja opredeljuje način ravnanja z živalmi. Tako med drugimi že pravilnik o zaščiti rejnih živali v uvodnih členih pravi, da mora skrbnik živali storiti vse, da zagotovi dobrobit živali, ki so v njegovi oskrbi, da mora preprečevati vzroke, ki lahko pri živalih povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni oziroma motnje v obnašanju.
Ne deratizacijo sprememba ne vpliva, na živinorejo pa?!
Zakaj je bila torej nujna ali potrebna novela Stvarnopravnega zakonika? Do dopolnitve zakonika je veljalo, da je žival predmet, in zato je bila lastninska pravica nad živalmi pogosto v navzkrižju s pravicami živali, ki jih varujejo drugi zakoni, kot so Zakon o zaščiti živali, Zakon o ohranjanju narave in Kazenski zakonik. »Državni organi, kot so sodišča in inšpekcijske službe, so morali upoštevati vse relevantne zakone in so bili pogosto prisiljeni po lastni presoji odločati, čemu bodo dali prednost. Izvajanje zakonov zato ni bilo dosledno. S tem dopolnilom, da so živali čuteča bitja, se je razjasnilo, da je lastninska pravica ljudi omejena z zakoni, ki varujejo pravice živali, in v primeru spora morajo prevladati določbe zakonov, ki varujejo pravice živali,« so pojasnili v društvu, ki ima sedež v Ponikvi. Dodali so, da sta s to spremembo večja pravna predvidljivost in višja stopnja varovanja pravic živali, oziroma da bo bolje poskrbljeno za njihovo dobrobit. »Sprememba bo v pomoč ne le zagovornikom pravic živali, temveč tudi državnim organom.«
Za dodatne zahteve naj se naprej zagotovi denar
Da že obstoječa zakonodaja ureja zaščito rejnih in klavnih živali, pa so poudarili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. »Zakonodaja podrobno predpisuje postopke ravnanja z živalmi, ki gredo v zakol v klavnico. Zajeti so postopki ravnanja z živalmi v vseh fazah od nakladanja, prevoza, začasne namestitev, omejitve pred omamljanjem, omamljanja in zakola. Predvidena so potrebna strokovna znanja in usposabljanja za zaposlene s preizkusom znanja.« Dodali so, da zbornica ne nasprotuje zahtevam po zaščiti živali pri zakolu ali v reji in poudarili, da »pravi« kmetje že zdaj dobro skrbijo za svoje živali in se bodo, tako kot vedno do zdaj, tudi novim zahtevam prilagodili. »Če pa bo spremenjena zakonodaja zahtevala nova vlaganja v objekte za rejo, je pa seveda treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva, in sicer prek ukrepov Skupne kmetijske politike.«
Najpogostejše kršitve
V skladu s Pravilnikom o zaščiti rejnih živali, ki določa tehnične pogoje za rejo živali (talna površina, velikost boksov, osvetlitev), vsako leto opravijo okoli 370 sistematičnih pregledov rej rejnih živali. »Skladnih s predpisi je okoli 70 odstotkov pregledanih rej,« so odgovorili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.Največkrat ugotovljene kršitve pri reji telet se nanašajo na neizpolnjevanje zahtev glede svobode gibanja. Prav tako je bila pogosto ugotovljena kršitev v zvezi z zagotavljanjem nastilja (materiala za obogatitev), glede objektov in prostorov za nastanitev (11 % pregledanih rej). Sicer pa so lani inšpektorji na podlagi zaznanih kršitev členov Zakona o zaščiti živali izrekli 110.200 evrov kazni, a ne le imetnikom rejnih živali, tudi lastnikom hišnih živali in prevoznikom živali, torej za živali v transportu.
