Ko so fotografije prišle v javnost, se je dvignilo veliko prahu, nekateri so se spraševali, ali lahko nepristransko sodita vsem ljudem, če pripadata neki stranki, predvsem Gazvoda naj bi bil problematičen, ker naj bi večkrat kršil človekove pravice, tudi Francu Kanglerju. Mnogi so se spraševali, ali sta sodnika mariborskega okrožnega sodišča primerna za ta položaj, zato sta se sama prijavila komisiji za etiko in integriteto pri sodnem svetu. Komisija pa je odločila: »Sodelovanje na javnem shodu, na katerem politična stranka promovira svoje kandidate za evropske poslance, in fotografiranje z njimi nista v skladu z načeloma III (nepristranskost) in VII (nezdružljivost) Kodeksa sodniške etike.« Njuno ravnanje po mnenju komisije meče slabo luč na njuno neodvisnost in nepristranskost.
Komisija za etiko je jasna
Sodelovanje na javnem shodu, na katerem politična stranka promovira svoje kandidate za evropske poslance, in fotografiranje z njimi nista v skladu z načeloma III (nepristranskost) in VII (nezdružljivost) Kodeksa sodniške etike.
»Nepristranskost pomeni, da sodnik opravlja sodniško funkcijo nepristransko in pri tem ne dopušča, da bi pri sojenju njegova nagnjenja, predsodki ali vnaprejšnja prepričanja, politični, ekonomski ali drugi interesi, njegovo zasebno poznavanje spornih dejstev, javne zahteve ali kritike in druge okoliščine lahko vplivali na njegovo odločitev v konkretni zadevi ali vzbujali videz takega neustreznega vpliva. Nezdružljivost pa sodnika zavezuje, da uravnava svoje zasebne ali javne, plačane ali neplačane zunajsodne dejavnosti tako, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi ali ugledom in dostojanstvom sodniškega poklica,« pojasnijo na komisiji sodnega sveta svojo odločitev.
Šefa KPK proti sodnikom na shodih strank
Sodnik opravlja sodniško funkcijo nepristransko in pri tem ne dopušča, da bi pri sojenju njegova nagnjenja, predsodki ali vnaprejšnja prepričanja, politični, ekonomski ali drugi interesi, njegovo zasebno poznavanje spornih dejstev, javne zahteve ali kritike in druge okoliščine lahko vplivali na njegovo odločitev v konkretni zadevi ali vzbujali videz takega neustreznega vpliva.
Podobnega mnenja sta tudi aktualni in prvi šef Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec in Drago Kos. Štefanec sicer izpostavi, da po ustavi Republike Slovenije sodnikom ni prepovedano biti član ali simpatizer stranke, prepovedano je zgolj biti v vodstvu neke stranke. Pri čemer doda, da se je sam tega vedno držal; v svoji pravniški karieri je bil Štefanec tako sodnik kot tožilec in odvetnik, a slednje je drugo. »Vsak tožilec ali sodnik je v službi 24 ur, njegova služba se ne konča po osmih urah in tega bi se morali zavedati vsi. In tudi zato bi morali biti, kar zadeva sodelovanje v strankah, zelo konservativni.« Štefanec, ki je bil sicer član Jankovićeve Pozitivne Slovenije, in to še ko je iz odvetniških vod prišel na čelo KPK, poudari, da se v času, ko je opravljal tožilsko in sodniško funkcijo, ni nikoli udeleževal shodov političnih strank, saj se je zavedal, kako pomembna je integriteta posameznika, če je na takem položaju, ko mora biti res nepristranski v vseh pogledih, čeprav ustava ne prepoveduje sodnikom članstva v političnih strankah.
Prvi šef KPK Drago Kos je prav tako absolutno proti, da se sodniki udeležujejo takih shodov: sodniki se ne bi smeli udeleževati političnih shodov, ker to vpliva na njihov ugled, ne glede na profesionalno nepristranskost. Še posebej sporno se zdi Kosu udeleževanje sodnikov na shodih političnih strank, ker je po njegovem prepričanju Slovenija vse bolj politično polarizirana. »Zagotovo bodo vse fotografije, na katerih so sodniki s politiki, prišle v javnost in to se lahko izrabi v politične namene.« Prav zato bi se morali sodniki takih dogodkov izogibati.
Komisija za etiko in integriteto sodnega sveta pod vodstvom Nine Betetto sklene podobno, kot sta povedala naša sogovornika: »Gledano z očmi razumnega povprečnega posameznika bi bila z vidika priporočene politične vzdržnosti sodnikov sporna lahko že sama udeležba na srečanju kandidatov za evropske poslance, še toliko bolj pa to drži, če to spremlja fotografiranje s kandidati politične stranke. To nedvomno krni videz sodnikove nepristranskosti.«
Smešna pojasnila sodnikov
V komisiji pojasnijo tudi, da so kljub samoprijavi sodnikov njuna pojasnila, da nista vedela, da bodo fotografije prišle v javnost, nenavadna. »Fotografiranje na javnem shodu je že po naravi stvari praviloma namenjeno objavi, zato pojasnilo sodnikov, 'da se s kandidati za evropske poslance ne bi fotografirala, če bi vedela, da bodo fotografije objavljene v medijih', kaže na pomanjkanje njune premišljenosti in ju ne razbremenjuje. Odzivi medijev na ravnanje sodnikov potrjujejo dejstvo, da so pričakovanja javnosti glede visoke etične drže sodnikov vedno večja, česar se morajo sodniki ves čas zavedati tako pri opravljanju sodniške funkcije kot v zasebnem življenju. Končno je nepomembno, da sodnika, kot navajata, nista člana nobene politične stranke, da nista v vodstvu stranke in se sicer ne udeležujeta političnih shodov.«
