Vse to je snovalcem uspelo z odliko, žal pa se v ozadju skriva pomembno vprašanje, na katero v tem trenutku ne poznamo enoznačnega odgovora. Nobenega dvoma ni, da je 5G najnaprednejše mobilno brezžično omrežje. Poraja pa se precej opozoril, da bomo ceno njegove uporabe plačali s svojim zdravjem. Večja storilnost in moč s sabo prinašata še več sevanja, poleg tega naj bi omrežje 5G delovalo na enaki frekvenci kot kisik.
Omrežje 5G smo po svetu sprejeli in dojeli različno. Južna Koreja je peti generaciji mobilnih komunikacij v zadnjih letih namenila več milijard evrov in je v aprilu kot prva država na svetu že vzpostavila omrežje mobilne tehnologije 5G za komercialno uporabo. V praksi to pomeni, da se lahko Korejci, ki so si že nabavili mobilne telefone, ki podpirajo omrežje 5G, pohvalijo z dvajsetkrat hitrejšim prenosom podatkov. Celoten film si lahko na svoj pametni telefon prenesejo prej kot v sekundi, prav tako lahko brez težav na mobilnih telefonih igrajo videoigre. Verjetno tudi samovozeči avtomobili, ki jih bo vodilo to omrežje, pri njih niso več oddaljena praksa. Medtem ko se Kitajci in Japonci enako močno kot Korejci veselijo omrežja 5G, pa je (vsaj ponekod) v Evropi nekoliko drugače. Pred približno mesecem so iz Bruslja poročali, da je vlada ustavila pilotni načrt za zagotavljanje visoke hitrosti brezžičnega interneta 5G v Bruslju. Razlog: bojazen za zdravje državljanov. »Te tehnologije ne morem pozdraviti, če se standardi sevanja, ki morajo zaščititi državljane, ne spoštujejo,« je za Bruzz dejala ministrica za okolje Céline Fremault in dodala: »Ljudje v Bruslju niso morski prašički, katerih zdravje lahko prodam za dobiček. Nič ne sme ostati v senci dvoma.« Bruselj ima posebej stroge standarde sevanja za telekomunikacijske aplikacije. Standard šest voltov na meter je tam že v preteklosti povzročal težave pri zagotavljanju hitrega mobilnega interneta na 4G. Dokler je kakršen koli dvom o varnosti uporabe omrežja b5G, ga torej v Bruslju ne bodo dovolili. Dvomov pa je kar precej.
Sevanje na potenco
O problematiki sevanja mobilnih naprav in brezžičnih omrežij v znanstvenih krogih opozarjajo že lep čas. Ponudniki mobilnih omrežij se sicer na vse kremplje trudijo prepričati, da študije, ki razkrivajo problematiko sevanja in med drugim kot možno posledico navajajo glavobole, tumorje v možganih, levkemijo pri otrocih in še kaj, niso dovolj kredibilne. Lahko smo prepričani, da se bo boj med tistimi, ki opozarjajo, in onimi, ki se prvim posmehujejo, z omrežjem 5G le še zaostril. Je pa ameriški senator Richard Blumenthal na začetku leta modro uperil prst v industrijske predstavnike, in ti so bili prisiljeni priznati, da za omrežje 5G niso napravili niti ene samcate študije o vplivu na zdravje in o varnosti omrežja. A maček v žaklju nas vseeno mami. Čeprav ob navzkrižnih informacijah resnično nimamo pojma, kako močno bi nas moralo sevanje omrežja 5G skrbeti. Za njegovo delovanje bomo potrebovali še več (majhnih) anten in oddajnikov, ki bodo postavljeni še bliže našim domovom, šolam in drugim zgradbam, kjer se zadržujemo. Kljub temu naj bi bila razlika med baznimi postajami 2G, 3G, 4G in zdaj 5G zgolj v tem, da bazne postaje 5G uporabljajo aktivne antenske sisteme, ki namesto fiksnih sektorjev s širokimi snopi v fiksni smeri proti skupini naključnih uporabnikov vsakemu posameznemu uporabniku dinamično dodelijo po potrebi svoj ozki snop in lahko ponudijo te ozke snope hkrati več uporabnikom.
Kako pametne naprave si želimo?
Kot eno izmed prednosti omrežja 5G navajajo boljšo komunikacijo med napravami. »Naprave z naslovom IP lahko komunicirajo med seboj brez posredovanja ali vedenja človeka. Na primer, zdravstveno osebje bo lahko ves čas nadziralo delovanje naprav, ki jih bodo imeli bolniki (npr. srčni spodbujevalnik), ali pa se bo pri vožnji z avtomobilom domov 20 minut pred prihodom vklopilo hišno gretje,« navaja višji predavatelj dr. Tomi Mlinar, univ. dipl. inž. el. iz laboratorija za sevanje in optiko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, ki kot strokovnjak s tehničnega področja in kot običajen uporabnik sodobnih orodij razmišlja o novih tehnologijah le pozitivno. »Nanje gledam z uporabnega gledišča. Seveda tehnologija vpliva na človeka in smo danes gotovo drugačni, kot smo bili pred petdesetimi leti, vendar nas je večina kar zadovoljna z udobjem, ki nam ga prinaša napredek. Mobilne telekomunikacijske tehnologije uporabljamo že več kot 30 let, pa bi težko rekli, da imajo veliko slabosti,« meni. A četudi ne gre zanikati prednosti omrežja 5G, ne smemo pozabiti na slabosti. Kaj se zgodi, če začnejo naprave med sabo komunicirati v našo škodo in ne več v korist? Seveda ne same po sebi, temveč s pomočjo kakšnega ali več nepridipravov, ki bi znali omrežje uporabiti v zle namene? Si res želimo, da bi bila vsaka naprava v našem domu povezana z omrežjem, ki bi točno vedelo, kdaj odpremo hladilnik, kdaj se odpravimo od doma in kakšno je naše zdravstveno stanje? Novica, da bodo zdravniki lahko stalno spremljali vsakogar, ki ima vgrajen srčni spodbujevalnik, je fantastična. Kaj pa če bo lahko na enak način na delovanje srčnih spodbujevalnikov vplival kdo drug? Si res želimo tako sposobnih naprav in tako velikega nadzora?
Najbolj neumna ideja v zgodovini sveta
O tem, ali je omrežje 5G predvsem dobro ali slabo, si niso enotni niti znanstveniki. Protiutež tistim, ki mirijo, da nam zaradi novega omrežja ni treba skrbeti, je apel 5G, mednarodni poziv skupine strokovnjakov, profesorjev in doktorjev znanosti, o nujnosti dodatnih raziskav o vplivu tehnologije 5G na okolje. Strokovnjaki s svojim apelom izpostavljajo, da se zaradi vse obširnejše uporabe brezžičnih tehnologij tej nihče več ne more izogniti. Več kot 240 znanstvenikov z vsega sveta (ki so pod apel podpisani z imenom in priimkom) se sklicuje na dejstvo, da so številne novejše znanstvene raziskave pokazale, da elektromagnetno polje (EMF) vpliva na žive organizme na ravneh, ki so precej pod mednarodnimi in nacionalnimi smernicami. Učinki vključujejo povečano tveganje za nastanek raka, celični stres, povečanje škodljivih prostih radikalov, genetske poškodbe, strukturne in funkcionalne spremembe reproduktivnega sistema, slabše sposobnosti učenja in spomina, nevrološke motnje in negativne vplive na splošno počutje ljudi. Škoda presega človeško raso, saj je vedno več dokazov o škodljivih učinkih na rastline in živali, so prepričani. Njihov glavni cilj je, da odgovorne v Evropski uniji s svojimi opozorili uspejo prepričati, da z vpeljavo omrežja 5G počakajo do takrat, ko se bo napravilo dovolj neodvisnih raziskav, ki bi lahko razblinile skrbi o varnosti in zdravstvenih učinkih omrežja na ljudi ter okolje. Mimogrede, dr. Martin Pall, zaslužni profesor na WSU (Washington State University), ki raziskuje, kako brezžično sevanje povzroča škodo v naših celicah, je 5G označil za »najbolj neumno idejo v zgodovini sveta«.
Frekvenca kisika
O brezžičnem omrežju, vključno s 5G, se je na svojem blogu razpisala naturopatinja Rosanne Lindsay. Takole pravi: »Če uporabljate brezžični sistem v vašem domu, ste izpostavljeni neionizirajočemu sevanju. Brezžični usmerjevalnik ali TV, kabelske omarice, playstation ali xbox 360, brezžične kamere, avtomobili brez ključa in brezžični telefoni prav gotovo niso varne naprave. Te naprave namreč 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu prenašajo radijske signale in jih sprejemajo. Vse kovine, od tistih v vzmetnicah do zobnega aparata v ustih, usmerjajo valove k vašemu telesu. Tako vi kot vaš dom postajate radijska postaja.« Sistem 5G je brezžično omrežje, ki deluje v pasovih do 100 GHz. Zahteva napravo s 5G ali sprejemnikom (modem ali čip), ki v vašem domu prenaša milimetrske valove. Dr. Devra Davis, predsednica združenja Environmental Health Trust, opozarja: »Večina ljudi se ne zaveda, da ti valovi krožijo več milijardokrat na sekundo. 75 GHz je dejansko 75.000.000.000 ciklov na sekundo, kar lahko povzroči neprijetne pekoče občutke na koži.« Človeška koža deluje kot niz anten, na katere vplivajo milimetrski valovi, ki povzročajo fiziološki stres, ki se kaže v pulznem ritmu in sistoličnem krvnem tlaku. Lidsayevo še posebej skrbi to, da naj bi omrežje 5G delovalo na isti frekvenci kot kisik. »60 GHz je frekvenca, pri kateri molekula kisika oscilira. 5G bo motil vnos kisika in povzročil pomanjkanje kisika v vsaki celici na ravni mitohondrijev. Brez kisika postanejo jetra preobremenjena, telo in možgani pa se začnejo razgrajevati,« je zapisala. Ali gre za resno grožnjo, smo se posvetovali z višjim predavateljem Tomijem Mlinarjem in odgovoril je, da bo 5G podedoval večino frekvenc, kjer se danes odvijajo mobilne komunikacije 2G, 3G in 4G (700 MHz, 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHZ, 2600 MHz), ter dobil nove na frekvencah med 3400 in 3800 MHz. »V Evropi bomo uporabljali za komunikacije na kratke razdalje frekvence med 24,25 in 27,5 GHz. O še višjih frekvencah se sicer razpravlja, vendar stvari še niso tako daleč.«
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) je v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo v Sloveniji že leta 2017 podala pobudo za prijavo projektov za prva testiranja ter prihodnjo rabo 5G. Na njihovi spletni strani pa med drugimi najdemo informacijo, da bo združevanje optičnega in brezžičnega omrežja potekalo na milimetrskih valovnih dolžinah 20–60 GHz. Kar pomeni, da se kljub optimističnim predvidevanjem tudi pri nas najverjetneje ne bomo izognili delovanju omrežja na frekvenci kisika. Nemara bi bilo bolje kot preučevanje vseh prednosti pod drobnogled vzeti še to.
Najprej ga vzpostavimo, potem pa bomo videli?!
Za mnenje o omrežju 5G smo povprašali še doc. dr. Petra Gajška z Inštituta za neionizirana sevanja (INIS). Povedal nam je, da številni industrijski sektorji čakajo na prihod 5G že nekaj časa. »Razvoj tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci (AI) in internetu stvari, je bil počasen zaradi pomanjkanja hitrega prenosa podatkov. Eden od primerov so avtonomna pametna vozila brez voznika. Uporabna so lahko samo, če komunicirajo z drugimi avtomobili in prometnimi signali. Za to je potreben super hiter prenos podatkov z minimalno zakasnitvijo (latenca le eno milisekundo). 5G je zasnovan tako, da podpira vse takšne aplikacije z nizko latentnostjo, vključno z industrijskimi roboti za oddaljeno kirurško operacijo. Kar se tiče ozadja vplivov tega omrežja, pa je vedno tako, da je tehnologija korak pred popolnim poznavanjem njenih vplivov na zdravje in okolje. Zato za oceno tveganja potrebujemo raziskave, ki pa se bodo lahko začele šele z vzpostavitvijo vseh standardov in delujočim sistemom nove generacije 5G. Pričakovane sevalne obremenitve, ki jih bo prinesla tehnologija 5G, so podobne že obstoječim dosedanjim generacijam brezžičnih sistemov (2G, 3G in 4G), ki smo jih integrirali pred leti. Skupne sevalne obremenitve zaradi nove tehnologije 5G se bodo po prvih ocenah v splošnem povečale za nekaj odstotkov.« Gajšek nam je še pojasnil, kako elektromagnetno sevanje (EMS) deluje na človeka. »Ko visokofrekvenčna (VF) EMS pri širjenju skozi prostor naletijo na človeka ali drugo živo snov, se jih določen del v tej snovi absorbira. Znano je, da se visokofrekvenčna EMS zelo dobro absorbirajo v snovi, ki vsebuje veliko vode, absorbirana energija pa se pri dovolj visokih jakostih skoraj v celoti spremeni v toploto. VF EMS frekvenc med 1 MHz in 10 GHz prodrejo v izpostavljeno tkivo (do 4 mm pri 10 GHz) in pri dovolj visoki jakosti zaradi absorbirane energije v tkivu proizvajajo toploto ter s tem povzročijo njegovo segrevanje. Tako se VF EMS nad 10 GHz, kjer bo delovala tudi tehnologija 5G, skoraj v celoti absorbirajo na površini kože. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko VF EMS vplivajo na telesna tkiva in organe tudi pri jakostih, ki so prenizke, da bi povzročile značilno segrevanje. Vendar pa znanstveniki v nobeni izmed ponovitev teh raziskav niso potrdili negativnih vplivov na zdravje pri izpostavljenosti pod mednarodno sprejetimi mejnimi vrednostmi.« Ob tem je poudaril, da biološki učinek, ki so ga morda opazili pri izoliranih celicah zunaj človeškega telesa, ne pomeni nujno dokaza o vplivu na zdravje.
Kot kaže, se bodo vplivi vzpostavitve omrežja 5G na zdravje tudi tokrat ugotavljali bolj sproti. Žal nas ni nihče vprašal, ali smo pripravljeni dati svoje zdravje na preizkušnjo za ceno hitrejšega napredka tehnologije. Nam to, da bo film na našo napravo prenesen v manj kot sekundi, res toliko pomeni? Ali res potrebujemo še hitrejše in še bolj povezano omrežje, ko pa že zdaj na kavi s prijatelji buljimo vsak v svoj telefon in pozabljamo, kje sploh smo? Internet in tehnologija, povezana z njim, je že tako ali tako hitra, da ji komaj sledimo. Marsikdo gre na dopust samo še tja, kjer imajo WiFi. Ali temu potem sploh še lahko rečemo odklop od česarkoli? Imeti internet in hiter dostop do informacij ter drugih vsebin je seveda praktično. A že brez novega omrežja radi pozabljamo na meje. Močno upamo, da jih ne bomo dokončno prestopili ravno z omrežjem 5G.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
