Kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin-orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar-polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar in steklar spadajo med najmanj zaželene poklice v Sloveniji. To je namreč seznam deficitarnih poklicev, za katere lahko dijaki pridobijo posebno štipendijo, ki jo zagotavljata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nabor poklicev je sicer enak kot za tekoče šolsko leto.
Izjemne ugodnosti
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je objavil razpis za podelitev največ 1000 štipendij za deficitarne poklice za prihodnje šolsko leto. Štipendijo lahko pridobijo dijaki, ki bodo v šolskem letu 2019/2020 prvič obiskovali 1. letnik za omenjene programe.
Dijaki vlogo lahko oddajo od 15. junija do vključno 20. septembra. Štipendijo v višini 100 evrov mesečno bodo dijaki prejemali za celotno obdobje izobraževanja. V preteklosti so štipendije podeljevali glede na čas oddaje vloge, torej po principu »kdor prvi pride, prej melje«. Po zapletih, ki so se zgodili leta 2015, ko se je zaradi prevelikega navala sesula spletna stran, jih podeljujejo glede na povprečje ocen.
Če se bo na razpis prijavilo več kot 1000 dijakov, bo sklad prejemnike štipendij določil glede na višjo povprečno oceno v zaključnem razredu osnovne šole in višjo povprečno oceno pri izbirnih predmetih v zaključnem razredu osnovne šole oziroma pri strokovnih predmetih v zaključnem razredu nižjega poklicnega izobraževanja.
Da bi država spodbudila zaposlovanje v deficitarnih panogah, imajo poleg dodatnih 100 evrov na mesec štipendisti še nekaj drugih ugodnosti, ki veljajo tako za dijake kot njihove starše. Tako prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka, prav tako ne vpliva na višino plačila dohodnine. Ob tem lahko dijak istočasno prejema tudi državno ali Zoisovo štipendijo.
Prejemnik štipendije pa ima v času srednješolskega izobraževanja tudi možnost ponavljati letnik brez posledic glede prejemkov. Če dijak ponavlja isti letnik oziroma ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, a ne več kot eno leto. Če šolanja ne dokonča ali dvakrat ponavlja letnik, pa mora pridobljeno štipendijo vrniti.
Glede na podatke ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je zanimanja za deficitarne poklice med mladimi vedno manj. Še pred dvema letoma je bilo v programe izobraževanja za te poklice vpisanih 1849 dijakov, letos jih je le še 1567.
Po drugi strani pa zanimanje za štipendije v zadnjih letih narašča. Če se je na razpis še leta 2016 po podatkih štipendijskega sklada prijavilo nekaj več kot 860 bodočih dijakov in izbirni postopek ni bil potreben, se je za zadnji dve šolski leti na razpis prijavilo že okoli 1430 dijakov oziroma kar 91 odstotkov vseh, ki so vpisani v programe za deficitarne poklice.
Trenutno 166 prostih delovnih mest
Izbira za srednješolsko izobraževanje v programih deficitarnih poklicev naj bi prinesla bolj mirno poslovno pot, saj je zanje na trgu načeloma več ponudbe kot povpraševanja.
Trenutno je na zavodu za zaposlovanje objavljenih 3118 prostih delovnih mest, medtem ko delodajalci ponujajo 166 zaposlitev za 21 deficitarnih poklicev. Daleč največ ponudbe je za zidarje, ki jih v tem trenutku potrebujejo 36, sledita tesar in mizar, za katera je razpisanih po 22 prostih delovnih mest. Dvomestno število prostih mest je razpisanih še za kleparja-krovca (17 mest) in mesarja (10 mest). Čeprav gre za deficitarne poklice, pa za izdelovalca kovinskih konstrukcij, slikopleskarja-črkoslikarja in steklarja ni razpisano niti eno prosto delovno mesto.
