Banka Slovenije je na skupščini osnovni kapital banke s skoraj 17 milijonov evrov (razdeljen je bil na 508.629 delnic) zmanjšala na nič in ga nato povečala na 50 milijonov evrov. Po novem je razdeljen na pet milijonov delnic, ki jih je z dokapitalizacijo vplačala država in postala 100-odstotni lastnik.
Polovico delnic je država vplačala s stvarnim vložkom v obliki državnih obveznic, katerih skupna vrednost znaša skoraj 95 milijonov evrov, in malenkostnim delom v denarju. Drugo polovico pa je vplačala z denarnim vložkom v višini 95 milijonov evrov, so sporočili iz Banke Slovenije.
Banka Slovenije je z odločbo o izrednih ukrepih obenem odločila, da prenehajo vse obveznosti banke iz podrejenih instrumentov.
Banka Celje je tako po Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor, Abanki in obeh majhnih bankah v likvidaciji - Probanki in Factor banki - postala naslednja v nizu 100-odstotno državnih bank.
Največji delničarji Banke Celje so bili do zdaj poleg NLB, ki ima v njej 41 odstotkov, še Slovenski državni holding, NFD 1, podržavljena Abanka in Unior, ki je posredno v večinski državni lasti.
Banka Slovenije je obenem odločila, da prenehajo obveznosti banke iz podrejenih obveznic in dveh podrejenih posojil. Skupno gre za vrednost glavnic v višini nekaj nad 92 milijonov evrov glavnic, k temu pa je treba prišteti pripadajoče obresti do današnjega dne.
Vlada je ukrepe za krepitev stabilnosti Banke Celje potrdila na seji minuli četrtek. Čakala pa je še na soglasje Evropske komisije. V Bruslju so zeleno luč prižgali danes, potem ko so ugotovili, da sta načrt prestrukturiranja Banke Celje in njena združitev z Abanko skladna s pravili EU o državni pomoči.
Poleg dokapitalizacije sta del ukrepov za Banko Celje še prenos slabih terjatev v bruto vrednosti 411,5 milijona evrov na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter izdaja državnega poroštva DUTB v višini do 127 milijonov evrov. Na DUTB so povedali, da bo knjigovodski prenos opravljen že ta teden, dejanski prenos slabih posojil in dokumentacije pa do februarja.
Slovenija se je že ob izvedbi ukrepov za Abanko sicer zavezala, da bo po izvedbi ukrepov za Banko Celje združila celjsko banko in Abanko ter je komisiji tudi posredovala načrt prestrukturiranja združene banke.
Banka Celje je tako sledila vzorcu dosedanjih ukrepov za sanacijo bank.
Slovenija je tako 15. oktobra letos prijavila načrt prestrukturiranja za Banko Celje do konca leta 2015 in za združeno banko od leta 2016 do konca leta 2019. Načrt med drugim predvideva tudi prodajo državne naložbe v združeni Abanki in Banki Celje. Sklep o izstopu države iz lastništva bodoče združene banke je vlada že sprejela, potrditi pa ga mora še DZ.
Uprava Banke Celje je vlogo za odobritev državne pomoči sicer oddala konec aprila, potem ko od obstoječih lastnikov oz. zasebnih vlagateljev ni uspela zbrati najmanj 160 milijonov evrov dodatnega kapitala, kolikor je od nje sprva zahtevala Banka Slovenije, in potem ko je vlada ocenila, da je primerna za ukrepanje po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
