Profimedia

Električni mrk oziroma izpad elektrike ni znanstvena fantastika, to smo pred leti že zapisali, to smo ne nazadnje doživeli in to velja tudi v prihodnosti. Na to nas je opozoril tudi nedavni deseturni izpad elektrike v Španiji in na Portugalskem. To je redek dogodek, ampak nihče nam ne more zagotoviti, da se ne bo zgodil tudi pri nas. Pravzaprav je morda najbolje, da nas taka situacija doleti doma. Tukaj se lahko pripravimo in se tudi moramo. Če se iz preteklih dogodkov nismo naučili nič, smo pač (vsaj) nerazumni.

Naša kandidatka za Slovenko leta 2024 Sanja Lončar je na vprašanje, kaj bi storila, če bi postala najvplivnejša ženska Evrope, dala za marsikoga šokanten odgovor: »Izklopila bi elektriko za nekaj dni. Zato, ker bi taka majhna šokterapija zelo hitro preuredila prioritete, pokazala, kako gredo naše ideje in razvojne rešitve v napačno smer. Zelo hitro bi videli, kaj pomeni, ko ne poznaš soseda, ko se zrušijo vse dobavne verige, odpovejo pametne naprave. Takrat bi dojeli, kako smo se oddaljili od izvorne kode.« Meni, da bi tako kratko šokterapijo potrebovali, da bi se premaknili v pravo smer. 

Popolnoma nepripravljeni?

Trditvam nekaterih, da »če se to zgodi Sloveniji, je z nami konec« in da smo popolnoma nepripravljeni, nikakor ne more prikimati Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite in mož za vse krizne razmere. »Taka trditev je neodgovorna do vseh nas. Če do tega pride, je državljanom treba dajati ustrezne napotke in navodila, in če se jih bodo držali, bomo tako kalvarijo lažje prebrodili – vsi skupaj. Teh navodil lahko na spletu in drugod najdete že res veliko in dobro si jih je prebrati. Izpad elektrike se lahko zgodi zaradi različnih vzrokov: naravne nesreče, kibernetskega napada, okvare omrežja ...« Vzrok ni pomemben, pomembno je, da smo na to pripravljeni, in Šestan poudarja, da smo se ogromno naučili ob izkušnji žleda 2014. »To je bila sicer nesreča, a hkrati za prihodnost pozitivna izkušnja – veliko ljudi se je iz tega marsikaj naučilo. Takrat si je več ljudi priskrbelo agregat, da ne omenjam pomembnih osnovnih malenkosti, kot sta radio na baterije in žepna svetilka, ki nam v takih razmerah lahko pomagajo.«

Le korak stran od kaosa?

To, da govorimo, kako smo le korak stran od kaosa, ni pravilen pristop k ljudem, meni Šestan. »Usmeritve in napotki so koristni, ustrahovanje in napovedovanje kaosa pa ni. Prepričan sem, da do kaosa ne bi prišlo. Poglejte našo izkušnjo iz leta 2023 ob velikih poplavah – nobenega kaosa ni bilo, pa je bil prizadet velik del države. Pri elektriki pa menim, da bi bil kaos še manjši – ob predpostavki, da bi nam takoj uspelo obvarovati življenja najbolj ogroženih. Kaos je nepotreben. Če pa smo na take dogodke kolikor toliko pripravljeni in se zavedamo, da se nam lahko zgodijo – in pomembno je, da ljudje spoznajo, da je dogodek, kot je električni mrk, mogoč tudi pri nas – potem je kaos odveč in ga tudi ne bo. Če bomo na to vsaj delno pripravljeni.«

Ima slovenska civilna zaščita scenarij za to? »Električni mrk ni naravna nesreča, lahko pa je posledica naravne nesreče. V državnih rezervah in načrtih odziva imamo predvidene tudi te možnosti in treniramo za take dogodke. Najpomembneje pa je, da za to natreniramo naše ljudi, saj tudi civilna zaščita (gasilci, Rdeči križ, druge reševalne enote ...) ne more biti v vsakem trenutku pri vsakem državljanu. Naloga slehernika je, da si najprej pomagamo sami – da storimo vse, kar lahko. Če upoštevamo navodila, usmeritve, bo za vse nas veliko lažje – za ljudi in za nas, ki bomo pomagali.«

Šimen Zupančič

To ni konec sveta

Četudi bi bili en ali dva dni brez elektrike, bi bilo hudo, a to ni konec sveta – vsaj za večino zdravih ljudi? »Tako je. Poskrbeti je treba za skupine ogroženih – dojenčke, nosečnice, ostarele, bolne. Tiste, ki potrebujejo elektriko za ohranjanje življenja. To smo že doživeli ob žledu in takrat smo poskrbeli za vse te in nismo imeli nobenih težav niti žrtev.« Na to so strukture in enote civilne zaščite na ravni države in lokalnih skupnosti pripravljene in bodo odreagirale. »Brez pomoči vseh ljudi pa v takih razmerah ne gre,« poudari sogovornik.

Nad žledom leta 2014 že kar zamahnemo z roko, češ da to ni bilo nič takega, ampak Šestan odkima: »Takrat je bilo brez elektrike veliko ljudi, več deset tisoč (po nekaterih podatkih 250.00, op. a.). Narava tega izpada je bila taka, da prejšnjega stanja nismo mogli vzpostaviti hitro, vodi so bili polomljeni, treba je bilo napeljati nove linije – to je bila precej huda izkušnja. Če to primerjamo s španskim izpadom, je bilo prvotno stanje v Španiji lažje vzpostaviti v krajšem času kot takrat pri nas. In če bi se kaj podobnega zgodilo pri nas – da torej električni izpad ne bi bil posledica naravne nesreče – sem prepričan, da bi naše strokovne službe ustrezno hitro našle in diagnosticirale napako. In jo tudi relativno hitro odpravile. Pri žledolomu so bili ljudje tudi po deset dni brez elektrike.« In to pozimi!

Verjame, da si je prav zaradi žleda veliko več Slovencev priskrbelo agregate – vsaj tisti, ki imajo veliko živil v zamrzovalnih skrinjah, pa kmetije, kjer je molža odvisna od strojev. »Take rezerve – agregat in gorivo – je treba imeti. S tem se je treba sprijazniti in biti na izjemne dogodke pripravljen.« 

Prav zato – da se zavedamo, kaj smo naredili in česa smo sposobni – je prav, da ohranjamo spomin na pretekle nesreče, se strinja Šestan. »Po takšnih nesrečah vedno naredimo poglobljeno analizo, pogledamo, kaj je bilo v redu, kaj ne in kaj bomo drugič storili drugače. Temu potem sledimo. In naši ljudje od tega veliko odnesejo, se naučijo – to dokazuje tudi ujma 2023. Takrat smo zelo dobro odreagirali in utrpeli relativno malo izgub – kar se človeških življenj tiče.«

Profimedia

Razvajena generacija?

Se danes mladi ne bi znašli, so res bolj nebogljeni, kot so bile generacije pred nami? »Nad mladimi nimamo kaj obupovati, treba jih je ozaveščati, kaj in kako odreagirati in kaj se lahko zgodi. Če jim bomo petkrat ponovili, verjamem, da si bodo vsaj nekaj zapomnili. Prav tako imamo v šolskem kurikulumu kot izbirni predmet v zadnji triadi varstvo pred nesrečami. Sicer je zanimanje zanj upadlo, ampak bi se morali potruditi, da to spremenimo. Da bi se ta predmet in znanje oziroma veščine ob ravnanju pri nesrečah (ne v smislu preživetja v divjini) ohranjala oziroma prenašala na mlade.«

Četudi bi pri nas prišlo do česa podobnega kot nedavno v Španiji in Portugalski, samo brez panike, pravi Šestan. »Razum v glavo in pripravimo se, kolikor lahko, ni pa treba pretiravati. Zaupam našim ljudem, v preteklih nesrečah smo se že dokazali, zato pred takimi električnimi izpadi nimam strahu.«

In bodite prepričani, da bo v primeru, ko ostanete brez vode, civilna zaščita pripeljala cisterno do vašega naselja – a ne takoj. Zato potrpežljivo in mirno. »Država in naš sistem ne bosta nikogar pustila na cedilu. Verjamem, da je naša majhnost v takih nesrečah naša prednost.«

Profimedia

Bodimo pripravljeni

Doma imejmo vedno vsaj osnovo:

-         baterijsko svetilka, baterije, rezervne baterije

-          tranzistor na baterije (brez elektrike tudi mobilni telefoni padejo – ne samo vaš aparat, ampak tudi oddajniki), saj je to primarni vir informacij v primeru električnega mrka

-         živež za tri dni (kar v Sloveniji ni problem – preko 70 odstotkov ljudi ima vedno hrano na zalogi za več dni) – ne pozabite na konzerve oziroma hrano, ki je ni treba kuhati

-         koristno je imeti tudi plinski gorilnik, gotovino, nekaj plastenk vode