Na celjskem okrožnem sodišču se zagovarjajo prvak SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša, nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar in nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic. Tožilca specializiranega državnega tožilstva Boštjan Valenčič in Luka Moljk jim v obtožnici očitata zlorabo položaja in pomoč pri prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti, za kar jim grozi do osem let zapora.
Na četrtkovem nadaljevanju sojenja je sodni senat zasliševal priče, obtoženi so svoje zagovore že podali na eni prejšnjih obravnav, kjer so očitke tožilstva zanikali. Tožilstvo Janši očita, da je leta 1992 za 350.000 tolarjev (1460 evrov) kupil sporno parcelo in jo marca 2005 prodal podjetju Eurogradnje za 31,4 milijona tolarjev oziroma 131.000 evrov. Eurogradnje so nato zemljišče 3. maja 2005 prodale podjetju Imos za 146.000 evrov. Že istega leta je Imos Janši za 236.100 evrov prodal trisobno stanovanje v Komenskega ulici v Ljubljani, Janša pa naj bi si bil pri nakupu pomagal z okoli 100.000 evrov visokim preplačilom Eurogradenj za parcelo v Trenti. Parcelo so na dražbi za 127.500 evrov naprej prodali Damjanu Podjedu. Kastelic naj bi tako Janši omogočil, da si je pridobil okoli 120 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Janša je četrtkovo sojenje zapustil po dobri uri, saj sta ga v Ljubljani čakali dve seji v državnem zboru.
Imos prodajal svoje zaloge
Barbara Perko Brvar jebila direktorica družbe Imos, d. d., od sredine 2013 do začetka 2014. Kot je povedala v četrtek, so v tem obdobju k njej prišli kriminalisti, ki so preiskovali sume kaznivih dejanj v primeru nakupa zemljišča v Trenti. »Kriminalistom smo izročili podatke o knjigovodski vrednosti, torej za koliko je bilo kupljeno zemljišče v Trenti in da je bila ta nepremičnina zavedena v knjigovodske podatke. Bila je kupljena za nekaj več kot 140 tisoč evrov. Jaz sem bila postavljena na mesto direktorice družbe Imos, d. d., z namenom, da pripravim program prestrukturiranja skupine Imos, saj so banke zelo pritiskale na podjetja, tudi na Imos, in so dolgoročna posojila spreminjale v kratkoročna,« je na sodišču povedala Barbara Perko Brvar. Dodala je, da so zato imeli dogovor z bankami, da bodo začeli prodajati zemljišča in nepremičnine iz njihovih zalog, ki so bile v skupini Imos vredne več kot 90 milijonov, dolgovi skupine Imos, predvsem do bank, pa so znašali okoli 50 milijonov. »Tudi zemljišče v Trenti je bilo med zalogami, vendar ga nismo uspeli prodati, ko sem bila še jaz na čelu družbe Imos, d. d.,« je povedala priča.
Trenta je bila, je nato pojasnila priča, eden manjših projektov skupine Imos, saj so imeli veliko večje, vredne tudi po več deset milijonov. »Skupina Imos je imela prek sto projektov v različnih fazah, zaposlenih smo imeli zelo veliko strokovnjakov, ki so pripravljali projekte, zato so nekateri šli naprej, v realizacijo, drugi so še čakali. Trenta je bila med tistimi, ki so čakali na boljše čase. Imos je bil specializiran za razvoj projektov, vsi projekti oziroma zemljišča pa v času nakupa še niso imela znanega namena izgradnje, tudi Trenta ne,« je še povedala Barbara Perko Brvar. Na vprašanje tožilca Boštjana Valenčiča, ali ji je znano, da naj bi bila ideja Imosa, da bi bil na zemljišču v Trenti lovski turizem, je priča dejala, da se je to morda res domnevalo, vendar da je bil projekt na čakanju. Tožilec je nato seznanil pričo, da je omenjeno zemljišče ležalo v Triglavskem narodnem parku in da je bilo mogoče na tem kmetijskem zemljišču le obnavljati porušene objekte, ne pa graditi novih. Obnavljanje pa bi bilo mogoče le ob pogoju, da bo na zemljišču potekala kmetijska dejavnost. »Ali je imel Imos na omenjenem projektu namen opravljati kmetijsko dejavnost in ali se je sploh ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo?« je še tožilec vprašal pričo. Na obe vprašanji je priča odgovorila nikalno.
Ni bilo vode in elektrike
Pričala je tudi sodna cenilka Breda Zorko, ki je izdelala cenitev v stečaju družbe Imos. »Najela me je stečajna upraviteljica Imosa. Opravila sem več cenitev, med drugim tudi zemljišča v Trenti. Spomnim se tega, saj sem odšla v Trento pogledat to zemljišče, ki je ležalo ob Soči, del zemljišča je bilo v hrib. Na zemljišču so bile ruševine. Oglasila sem se tudi na Občini Bovec, kjer sem dobila lokacijsko dovoljenje. Moja naloga je bila, da za potrebe stečajnega postopka ocenim, kakšna je bila tržna cena te parcele,« je povedala priča. Ocenila jo je na 17.600 evrov. Omenjeno zemljišče je še pred prodajo Janše Imosu ocenila Imosova sodna izvedenka in cenilka Nikolaja Kogovšek Gilčvert. Cenitev je opravila avgusta 2003 na zahtevo tedanjega šefa komerciale Imosa Mitje Mernika. Zemljišče je ocenila na le 20.373 evrov. Dve leti kasneje je Imos za Janševo parcelo odštel 146 tisoč evrov, kar po trditvah tožilstva pomeni, da jo je močno preplačal, in je Kastelic, ki je podpisal pogodbo med Janšo in Imosom, pri tem storil kaznivo dejanje zlorabe položaja. Priča Breda Zorko je še povedala, da je bilo zemljišče v Trenti veliko 218 kvadratnih metrov, je pa običajno, da se dobijo gradbena dovoljenja za parcele, večje od 400 kvadratnih metrov, »sicer pa je to odvisno od prostorskega načrta vsake občine posebej,« je še dejala. Zemljišče v Trenti je bilo brez vode in elektrike, treba bi bilo popraviti most, čez katerega se je prišlo do zemljišča. In tudi zato je bilo zemljišče pogojno zazidljivo oziroma bi težko dobilo status gradbene parcele, je še dejala Breda Zorko.
