Kateri je vaš najljubši spomin na Elvisa?
Veliko čudovitih spominov imam nanj, najljubši pa mi je verjetno ta, ko sem svojega trimesečnega sina peljala v Graceland. Prišla sta Elvis in Linda Thompson. Elvis je stopil do mojega sina in me vprašal, ali ga lahko prime. »Seveda lahko,« sem odvrnila. Potem se je igral z njim. Oboževal je otroke. Sin je imel na glavi kapo, ki mu je padla dol, ob tem pa so se mu naježili lasje, kar se je Elvisu zdelo zelo smešno. Vprašal me je, kako mu je ime. Povedala sem mu, da Stacey Aaron. Kar zaustavil se je. Rekel mi je: »To je moje ime.« Kot da tega ne bi vedela. Odvrnila sem mu: »Vem, poimenovala sem ga po tebi.« To ga je zelo ganilo. V očeh so se mu nabrale solze in mu začele polzeti po obrazu. Pogledal je mojega sina in mu dejal: »Stacey, ko boš dopolnil 18 let, pridi do mene in ti bom dal službo.« Vedno je hotel imeti ob sebi družino in skrbeti zanjo.
Torej se ni vedel zvezdniško?
Ne, nikoli. Tudi ljudje, s katerimi je delal, pravijo, da se nikoli ni obnašal v smislu: »Jaz sem zvezdnik, ti delaš zame,« ampak je bilo vedno: »Ti delaš z mano.« Ko sem bila najstnica, sem ga vprašala, kako ve, kaj narediti, glede na to, da ne pozna not. Odvrnil mi je, da vse sliši v glavi in srcu.
Zakaj menite, da je še vedno tako zelo priljubljen?
Ker je bil fantastičen, najboljši zabavljač vseh časov, pa tudi čudovit, ljubeč in radodaren – za vsakogar mu je bilo mar, dotaknil se je src. Kadar se dotakneš src, te s sabo nosijo za vedno. Pa tudi zato, ker je podrl vse meje: družbene, rasne, gospodarske, verske … Vsi so prišli na koncert in stali z ramo ob rami iz ljubezni do njega. On je imel rad tebe, ti pa si imel rad njega.
Je še živ?
Ne morete si predstavljati, kako zelo si želim, da bi lahko rekla, da, ampak ne, ni. Če bi ga poznali, bi vedeli, da nikoli ne bi naredil česa takšnega. Veliko preveč je imel rad svojo družino, da bi jih prizadel. In oboževal je svojo publiko, tako da nikoli ne bi naredil česa takšnega. Z nami ni več fizično, je pa še vedno prisoten v naših srcih. In še vedno nas razveseljuje.
Se spomnite, kdaj ste ga nazadnje videli?
Približno dva tedna pred njegovo smrtjo. Bil je doma. Jaz sem šla proti babičini sobi, tako kot vedno, kadar sem prišla v Graceland. Srečala sva se, vprašala sem ga, kako je, in odvrnil, je, da super, nato pa je enako vprašal še mene. Povedala sem mu, da sem dobro, potem pa sem šla k babici. Takrat sem zadnjič govorila z njim.
Kakšna so bila njegova zadnja leta?
Elvis je bil človek, ki je imel rad izzive, in vse, kar si je zadal, je tudi osvojil. Mislim, da si je želel več izzivov. Vem, da si je vedno želel biti resen igralec in prepričana sem, da če bi danes živel, da ne bi samo ustvarjal glasbe, ampak bi bil resen igralec, ker je bila to njegova velika ljubezen in nekaj, k čemur je vedno strmel.
Ste v stikih z njegovo hčerko Liso Marie Presley in njegovo nekdanjo ženo Priscillo Presley?
Z Liso Mario že nekaj časa nisem govorila, sem pa na Elvisov rojstni dan v Gracelandu videla Priscillo in sva imeli prijeten pogovor – kratek, a prijeten.
Se kdo v vaši družini ukvarja z glasbo?
Ne. Moj mlajši sin je sicer velik poznavalec glasbe in me včasih zelo preseneti s svojim znanjem, ni pa glasbenik.
Kako ljudje reagirajo, ko izvedo, da se pišete Presley?
Večina jih vpraša: »Tisti Presley?« In ko jim pritrdim, rečejo: »Res? Vau, to je super!« Potem pa me začnejo spraševati, ali sva si bila blizu z Elvisom, in želijo vedeti kaj o njem in družini. Meni se zdi super, da lahko pridem v Slovenijo in ljudem povem, kakšen je bil Elvis, pa tudi, kakšni so bili ljudje, ki so na svet prišli pred njim, kot so moja mama, stric in babica, ki so Elvisa naučili, da je postal takšen moški, kot je bil. Imel je dobre temelje.
Ste razstavo njegovih osebnih predmetov že videli?
Ja, videla sem jo v Avstriji. Razstavljeni predmeti v meni vzbudijo veliko lepih spominov. Tudi jaz sem imela takšno zapestnico. Ta kovček, ki ga vidite v tej vitrini, je bil v babičini omari, in ta modra srajca ... spomnim se, da sem ga videla v njej.
Imate vi doma kakšen njegov predmet?
Elvis je dal moji mami nekaj biblij. Moja mama je bila namreč duhovnica. Večkrat jo je poklical, da pride k njemu. Šla sta gor v njegovo spalnico in zavil jo je v odejo, ker je imel v njej tako mrzlo. O bibliji sta se pogovarjala ure in ure. Dal ji je nekaj različnih biblij in doma imam eno, ki ima zame zelo poseben pomen.
