##IMAGE-3302427##

Na naši šoli OŠ Brusnice poteka projekt Comenius. V njem sodelujejo štiri države - Litva, Nemčija, Turčija in Slovenija. V tem projektu učenci spoznavamo, kako živijo sovrstniki iz drugih držav. Da bi njihovo življenje bliže spoznali, so nekateri učenci že odpotovali v Litvo in Turčijo. V vsako državo sta se odpravili dve učiteljici in dva učenca.

Na obisku v Turčiji sem bil tudi jaz. Moj gostitelj je bil Güray Baydur. Star je 13 let in hodi v 8. razred osnovne šole. Po naravi ni ravno zgovoren, je pa zelo prijazen in dober učenec. Trenira košarko in je kapetan njihove ekipe. Z mamo in očetom živi v bloku in njihovo stanovanje je v primerjavi s stanovanji v slovenskih blokih zelo veliko. Ima namreč kar 12 prostorov. Güray ima tudi starejšega brata, ki študira v Istanbulu.

Z njimi sem preživel 6 dni. To je bil najlepši teden mojega življenja. Guray živi v Ankari, ki je glavno mesto Turčije. Ankara ima skoraj trikrat toliko prebivalcev kot Slovenija. V Ankari smo hodili v šolo in si ogledali grad, parlament, mlekarno, TV postajo, džamijo, trgovine, tržnice, visoke stavbe itd. Intervju z mano pa je bil objavljen na lokalni televiziji. Od vseh ogledov mi je najbolj ostal v spominu obisk hiše Atatürka, kamor me je peljala družina Baydur. Atatürk je veliko naredil za razvoj Turčije, zato ga zelo častijo. Na ogledu sem se zaradi osebne prevajalke počutil kot predsednik.

Čas je hitro mineval in po šestih dnevih je bil čas za odhod domov. Še nikoli nisem bil tako vesel, da bom videl Slovenijo. Toda bil sem malo žalosten, ker sem mislil, da se z Gürayem ne bova več videla. Toda…

Ko sem izvedel, da je eden od prihajajočih učencev, ki bodo prišli marca na srečanje v Brusnice, tudi Güray, sem bil presrečen in vsi v družni smo bili veseli, da bo naš gost prav on. Pripravili smo mu sestrino sobo, ker pa je tako velik, je spal v moji. Z mano je hodil v šolo in sodeloval pri pouku. Skupaj z drugimi udeleženci smo si ogledali Ljubljano, kjer smo obiskali grad, parlament, ministrstvo za šolstvo in šport ter šli po nakupih. Z družino smo ga peljali še v Postojnsko jamo, na grad Otočec, v muzej na prostem v Pleterje. Šli smo se tudi kopat v Čateške toplice.

Bil je presrečen in navdušen nad lepotami Slovenije. Predvsem mu je bilo všeč, da imamo toliko gozdov in lepo čisto naravo. Teden je bil zelo naporen in zanimiv. Minil je zelo hitro. Kot bi mignil, je bil že petek in gostje iz Turčije so odšli domov.

Vesel sem, da sem s projektom Comenius spoznal veliko novih prijateljev. Želim si, da bi Güray še kdaj prišel v našo prelepo Slovenijo!