© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kresovci so odšli na jug


lokalno
Andrej Kovačič
9. 7. 2014, 11.25
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

z_kres_001.jpg
Arhiv Lokalno.si
z-kres-001
z_kres_028.jpg
Arhiv Lokalno.si
z_kres_004.jpg
Arhiv Lokalno.si
z_kres_017.jpg
Arhiv Lokalno.si
z_kres_007.jpg
Arhiv Lokalno.si

Kot se za društvo, ki nekaj ustvarja, spodobi, smo tudi člani Folklornega društva Kres svoje pridobljeno znanje pokazali izven slovenskih meja. Podali smo se na vsakoletno gostovanje v tujino, katero so nam pomagali izvesti tudi naši sponzorji, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Tokrat so nas povabili na mednarodni folklorni festival v okviru mednarodne organizacije CIOFF – Dnevi košnje (Dani kosidbe), ki je potekal od 2. do 6. julija 2014 v Kupresu v Bosni in Hercegovini. Festival organizira Javna ustanova za kulturo »Hrvatski dom« Kupres. Na naš avtobus smo prijazno sprejeli tudi predsednico Zveze ljudskih tradicijskih skupin (ZLTSS), ki je članica mednarodne organizacije CIOFF, gospo Magdaleno Tovornik, ki je kot vabljena gostja in kot predstavnica Unesca festival uradno tudi odprla.

Poleg nas kresovcev so se na festivalu predstavili še Folklorna skupina Hrvaškega kulturnega centra »Bunjevaško kolo« iz Subotice v Srbiji, Folklorna skupina Alianza de Mexico iz Mehike ter Folklorna skupina Agrinio iz Grčije. Žal na festival niso uspeli priti člani folklorne skupine iz Indije, ker so jim na poti ukradli potne liste.

Na pot smo se podali v sredo zgodaj zjutraj izpred Plave lagune v Novem mestu, od koder nas je pot vodila na jug. Na poti smo se ustavili še v Jajcu, ki nekaterim članom društva predstavlja preživeto zgodovino, nekaterim zgodovino, o kateri smo se učili, ostalim pa zgodovino, o kateri ne vedo ravno veliko. Po obisku Muzeja 2. zasedanja AVNOJ-a in ogledu čudovitih slapov, ki jih ustvarja Pliva, preden se izlije v Vrbas, smo nadaljevali pot proti Kupresu, malemu mestecu v Federaciji Bosne in Hercegovine, ki leži na nadmorski višini 1200 m. Tam so nas pričakali prijazni člani hrvaškega kulturnega društva, ki organizira ta veliki dogodek za tako mali kraj.

Prvi dan smo v kulturnem centru pripravili razstavo, na kateri smo predstavili tradicionalne slovenske izdelke, ustanovitev društva, razstavili prospekte o Novem mestu in okolici, naša »mama« Branka Moškon pa je prikazala nastanek ljudskega basa, imenovanega »gudalo«. Po ogledu razstave vseh držav – gostov festivala in nastopu domačih pevcev ljudskih pesmi smo v povorki skozi mesto, ob spremljavi dveh harmonik, prepevali slovenske ljudske pesmi. Na povorki so nas bučno pozdravljali gledalci, od katerih smo ravno kresovci dobili največ aplavza in bučne spodbude zaradi poskočnih ritmov harmonike in vriskanja. Na odru v centru mesteca smo po predstavitvi domačih skupin nastopili tudi vsi gostje s kratko predstavitvijo, ki je bila povabilo na večerni koncert v dvorano Hrvaškega kulturnega društva. Ta je zaradi finančnih težav žal le delno povojno obnovljena. V polni dvorani so nas domačini spodbujali in nam z aplavzi dokazali, da smo z ohranjanjem in širjenjem ljudske tradicije na pravi poti. Večer smo zaključili v lokalni Čevabčinici, kjer smo s prepevanjem slovenskih pesmi imeli znova priložnost predstaviti našo kulturno dediščino.

Drugi dan nas je pot vodila iz mesteca Kupres. Odpeljali smo se v 120 km oddaljeno romarsko mesto Medžugorje, kjer so pred kratkim praznovali 33 let od prvega prikazovanja Marije. Po kosilu smo si ogledali romarsko mestece, ki se iz leta v leto širi in razvija, nato pa se odpeljali v predmestje, v Etno vasico Medžugorje, kjer smo domačinom v amfiteatru prikazali svoje plese in pesmi.

Tretji dan nas je pot vodila v mesto Livno, kjer smo se po povorki skozi mesto in krajšem nastopu na glavnem trgu ob vodometu predstavili še z večernim koncertom v dvorani kulturnega centra. Po večerji smo imeli skupno »žurko«, na kateri je vsaka skupina predstavila svoje plese in člane ostalih skupin učila domače plesne korake. Tako smo kresovci goste in domačine naučili »štrene«, »abrahama«, »zibenšrita« in drugih korakov, mi pa smo se pozibavali v ritmu »lakukarače«, »zorba sirtakija«, srbskega kola in ostalih.

Zadnji dan je bil zopet kupreški dan. In to je bil glavni dan dogajanja, ki ga je s svojim obiskom zaznamovala desettisočglava množica, saj so se takrat odvijali ravno dnevi košnje (Dani kosidbe). To je velik praznik na Kupreškem polju, kamor pridejo ljudje iz cele države in tudi iz tujine. Predvsem iz Hrvaške, saj se na Kupreškem polju in v okolici čuti močan hrvaški vpliv, kajti na tem predelu živijo pretežno le Hrvati. Sredi ogromnega sejemskega prostora z množico stojnic, vrtiljakov in nepokošenih polj, na katerih so se odvijala tekmovanja v izdelavi in klepanju kos, košnji trave v različnih kategorijah, je stal velik oder, na katerem smo še zadnjič zaplesali slovenske plese. S plesom v maskah smo navdušili predsednika vlade Bosansko-hercegovske federacije, grškega ambasadorja, predsednika HDZ, župana občine Kupres, predsednika Zveze amaterskih KUD iz Sarajeva in ostale ugledne cerkvene in politične goste. Da ne govorimo o publiki, ki ji z odra ni bilo videti konca. Ta nas je nagradila z najbolj bučnim aplavzom. Ob koncu nastopa smo prejeli še priznanje in zahvalo za sodelovanje na festivalu, z upanjem, da se bomo še kdaj videli.

Ni vse le v potovanju in predstavljanju ljudske tradicije širši javnosti. Na tovrstnih festivalih se pletejo tudi prijateljske vezi, gojijo simpatije in sklepajo nova poznanstva za nove dosežke in nova gostovanja. Tako smo dobili svojega predstavnika v Sarajevu, saj nam je predsednik Zveze amaterskih kulturno umetniških društev kantona Sarajevo obljubil »izpostavo« in večno predstavništvo, kamor se lahko vrnemo, kadarkoli želimo, bodisi na festival, bodisi le na vikend gostovanje. Prav tako smo vezi spletli tudi s Srbi in Grki, obisk pa nam obljubljajo tudi folklorniki iz Kupresa. Tako da je samo vprašanje še, koga in kdaj bomo lahko kmalu videli na našem SloFolk festivalu, ki se odvija vsako leto konec aprila v dolenjsko-posavskem koncu.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.