Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kako gojiti gobe šitake?


dolenjski-list
Besedilo in fotografije: B. Grabrijan
9. 7. 2014, 10.40
Posodobljeno
06. 08. 2014 · 08:22
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

kolpa___pripava_na_cepljenje.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
kolpa___zalivanje___epov_s___ebeljim_voskom.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
kolpa__skladovnica___itak.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

V sklopu izobraževanj, ki jih za prebivalce parka organizira Javni zavod Krajinski park Kolpa, so tokrat pripravili dve delavnici gojenja gob šitaki. Prva je bila v Poljanski dolini, v Sodevcih, druga, še posebno dobro obiskana, pa v Adlešičih.

Po predhodni pripravi potrebnega micelija in polen različnega lesa je znan gojitelj gob Franc Možina-Aco iz Ekološke kmetije Bancerl iz Šmartnega pri Litiji prikazal postopke za vzrejo teh odličnih gob, ki jih pri nas v naravi ne najdemo, jih pa z lahkoto vzrejamo v lesnih polenih.

V fazi mirovanja - pozimi - posekamo primeren les premera 10-15 cm. Sadna drevesa niso primerna, najboljša pa so polena bukve, hrasta, gabra in kostanja. Na delavnici so vstavili micelij v metrska polena gabra, kostanja in prvič pri nas tudi bele breze. V posamezno deblo so zavrtali 15 do 20 lukenj, 4 do 5 cm globokih, premera 10 mm. Micelij, ki je rasel na lesnih sekancih, so po vstavljanju v luknje zaprli z bukovimi čepi in zalili s segretim čebeljim voskom. Sledi zlaganje polen v kopico in čakanje na pridelek. Viden učinek je včasih že po 7 dneh, sicer pa lahko na pridelek čakamo od 6 – 24 mesecev. Glede na to, da je vložek v vzrejanje teh gob zelo majhen – tako finančno kot delovno - je to zelo primerna dopolnilna dejavnost, ki tudi ne zahteva posebnega prostora ali kmetijskega zemljišč, le prostor za kopo na prostem, kjer bo dovolj vlage, lahko pa je tudi brez svetlobe. Če smo uspešno pripravili micelij in z njim okužili kvalitetna polena, nam bodo rodile tudi več let.

Šitake so bogat vir različnih hranilnih in zdravilnih učinkovin, ki so bile tudi znanstveno dokazane. Vsebujejo veliko beljakovin (več v klobuku kot v kocenu), ogljikovih hidratov, vitaminov A, B1, B2, B3, B12 in različne mineralne snovi. Če vzrejene gobe sušimo na soncu, pa pridobijo tudi obilico D vitamina. Šitake (Lentinus edodus) so po poreklu japonske gobe, ki pa so se zaradi svoje velike hranilne vrednosti razširile po vsem svetu. Na spletu so dostopne tudi informacije o zdravljenju raka s šitakami, različnih bolezni jeter in srca, krvožilja, ter posebno pri zdravljenju gripe tipa A. Seveda so pomembne tudi zaradi svoje prehranske vrednosti saj jih lahko pripravimo popečene, dušene ali pa v juhah, kot čajni napitek; užitne pa so tudi surove in za nekatere bo pomemben tudi podatek, da so nizko kalorična jed.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.