Arhiv Lokalno.si

Če je pes najboljši človekov prijatelj, je knjiga zanesljivo njegova najboljša prijateljica. Res je, da ko poslušamo nekatere govorce, ugotavljamo, da bi jih bilo bolj prijetno poslušati, če bi malo več brali in si tako vsaj delno izboljšali besedni zaklad ter posledično tudi razumljivost. Ob takšnem razmišljanju marsikdo samo skomigne z rameni in modro ugotovi, da ljudje in predvsem mladi premalo berejo. Pa ni res. Ljudje še vedno veliko berejo, le tisti, ki bi morali, pa premalo. Da je branje priljubljeno, se lahko prepričate v vsaki knjižnici; mi pa smo se prepričali, da radi in veliko berejo tudi v krajih, kjer knjižnic ni. Na obisk enega takšnih krajev smo se odpravili s potujočo knjižnico - bibliobusom Knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta.

Mojca Andolšek se je pred dvajsetimi leti zaposlila v knjižnici, prej je bila učiteljica, in je eno leto delala na zaprtem oddelku. Nato so začeli iskati človeka, ki bi prevzel potujočo knjižnico, in Mojca se je hitro odločila: "Delo je bolj pestro, razgibano, spoznaš več ljudi, vsak dan si na terenu. Je pa delo tudi težavno. Poleti nam je (pre)vroče, pozimi nas zebe, a vse to odtehta zadovoljstvo ljudi."

Potujoča knjižnica pokriva območje Mestne občine Novo mesto in tista območja, ki so nekoč sodila pod novomeško občino. Avtobus tako obiskuje Žužemberk, Škocjan, Trebnje, Mokronog, Dolenjske Toplice, Mirno Peč. "V našem bibliobusu imamo okoli sedem tisoč knjig, vsak kraj pa obiščemo enkrat na mesec in ljudje točno vedo, kateri dan jih bomo obiskali in če slučajno določene knjige nimamo, jo naročijo in ob naslednjem obisku jo pripeljemo. Na poti smo vsak dan od ponedeljka do petka, le julija in avgusta ne hodimo na teren. Sicer smo pred časom postavili naš knjižni avtobus čez poletje v Šmarjeških Toplicah, a ni bilo pravega odziva, ker ljudje, ki se pridejo kopat ali so na dopustu, niso bili zainteresirani za vpis."

Knjižnica na kolesih je urejena po vseh knjižničnih pravilih. V njej so knjige z vseh področij. Mojca Andolšek pa pravi, da bi moral biti avtobus, glede na zanimanje, vsaj še enkrat daljši. Med obiskovalci knjižnice je približno ena tretjina starejših in dve tretjini mlajših.

Preberite še ...

Dom

Požar doma: preverite, kako ukrepati

Bibliobus smo obiskali v Mirni Peči. Za dve uri se je ustavil in motor se še ni ohladil, ko so prvi knjižni molji s knjigami pod pazduhami že veselo vstopali, vračali prebrane knjige in izbirali nove.

Simona, Sara, Barbara, Jan in David so nam povedali, da berejo za kratek čas in zato, ker so knjige tako zelo zanimive. Izbirali so pravljice, pa knjige z zgodovinsko tematiko. Tisti malo starejši so brskali med romani in priročniki, očka Matjaž in sinček Sandi sta prišla kar z nahrbtnikom. Zdenko je pripeljal mož in se izognil našemu fotoaparatu, češ da ima razmršeno frizuro (tudi moška nečimrnost obstaja). "Veste," je med smehom rekla Zdenka, "moj vedno pobegne."

Dve uri sta minili kot bi trenil in voznik bibliobusa Alojz Plantan je odpeljal proti Globodolu in Jablanu. Mimogrede nam je povedal, da že osem let vozi potujočo knjižnico, da je v tem času prevozil 40 tisoč kilometrov in da tudi rad kaj na hitro prebere. Sicer pa ni samo voznik, ampak tudi pomaga pri vračanju in izposojanju knjig. "Veste, pa ne gre samo za knjige. Ljudje pridejo tudi na klepet. Pogovorimo se o marsičem. Vzamemo si čas in vsi smo zadovoljni," je sklenila Mojca Andolšek, ki bo letos končala svoje poslanstvo v potujoči knjižnici: "Upokojila se bom in že danes vem, da bom pogrešala potujočo knjižnico in ljudi, s katerimi smo v minulih letih postali pravi prijatelji."

Bibliobus se ustavlja v 55. krajih. V nekaterih žal ne več in to samo zato, ker nekatere občine ne želijo prispevati skromnih 80 € na mesec za prihod bibliobusa. Varčevanje je sicer lepa navada, toda pretiravanje pa tudi na tem področju ni primerno. Knjige izobražujejo in zabavajo; so duhovite, drzne, očarljive, tudi slastne in seveda seksi. Če župani (danes jih ne bomo omenili) tega ne vedo, bi morali vedeti vsaj to, da večina volivcev bere, znesek za prihod potujoče knjižnice pa je manjši strošek, kot pa je tisti za volilni golaž.

Še zanimivost za konec. Prebivalke Mirne Peči so dobre kuharice, trdnega zdravja. Opazili smo namreč, da si prav nobena ni izposodila kakšne kuharske knjige, niti kakšne s tiste police, na kateri piše "zdravstveni priročniki."

Galerija

Arhiv Lokalno.si