Arhiv NTRC

Prijetne vonjave jo, kot pravi, v spominih pogosto vrnejo v otroštvo, ki ga je preživljala v Topolšici, saj je v njihovi domači hiši pogosto dišalo po raznovrstnih dobrotah. »Moja mama in babica sta bili odlični kuharici, babica se je celo izšolala za kuharski poklic. Že kot otrok sem se rada smukala po kuhinji in ju opazovala pri delu. V osmem razredu osnovne šole sem razmišljala, da bi se vpisala v gostinsko šolo, a so se vsi čudili, ker sem bila odličnjakinja. Premislila sem si in se vpisala v gimnazijo,« se spominja odraščajočih let. Z dedkom, ki je bil še v pozni starosti zelo vitalen, sta veliko časa preživljala v naravi, kjer je spoznavala rastline in živali. Naučil jo je tudi nekaterih kmečkih opravil, ki ji koristijo še danes.

»V pisarni ne bom«

Starša sta ji privzgojila številne vrednote, pravi. »Mama je bila tako pri delu doma kot v službi vedno zelo natančna in dosledna. Obe vrlini je prenesla tudi name. Bila je računovodkinja. Ker sem v gimnazijskih letih hodila na počitniško delo v pisarno, sem dojela, da je tovrstno delo zame preveč enolično in da tega ne želim početi, ko bom odrasla.« Tako je izbrala študij zgodovine in geografije, v katerem je, kot pravi, zelo uživala. Nekaj let je poučevala v osnovnih šolah v Velenju in Šmartnem ob Paki. Na leta poučevanja jo vežejo zelo lepi spomini, zato ob srečanju s svojimi nekdanjimi učenci vedno rada poklepeta in obuja spomine. A se kljub temu po rojstvu prvega sina ni vrnila v službo v šolo. »Ko sem zaključevala porodniški stalež, je zbolela mama, ki je potrebovala nego. Veliko mi je pomenilo, da sem bila lahko takrat ob njej. To je bil čas, ko sem začela razmišljati, da bi ostala doma in se posvečala peki, ki me je prevzela že v otroških letih. Opogumila sem se in šla na svoje.« Leta 2000 je odprla dopolnilno dejavnost na Ekološki kmetiji Potočnik – Poprask za predelavo sadja in zelenjave ter peko.

Najprej bučne marmelade

Kot bi bilo včeraj, se spomni začetkov na novi poslovni poti. Tast ji je odstopil delavnico, v kateri si je uredila delovni prostor. »V eno od butičnih trgovin v Ljubljani sem prvič poslala svoje marmelade iz buč. Zelo hitro so pošle. To me je zelo razveselilo in spodbudilo, da sem samozavestno nadaljevala in postopoma širila prodajno ponudbo.« Takrat je v Velenju odprla vrata prva prodajalna z lokalnimi in domačimi produkti, s katero je začela uspešno sodelovati. Z leti je širila krog butičnih trgovin in danes je s svojimi marmeladami, čaji, zavitki, piškoti in raznovrstnim pecivom prisotna v Celju, Braslovčah, Kamniku, Ljubljani, Bledu, Portorožu, Luciji in Velenju. Ob petkih zjutraj v njenem stanovanju diši po sveže pečenem kruhu, po katerega pridejo kupci kar k njej domov.

Portret si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 16. januar 2025!