24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Na ta dan z različnimi akcijami mnogi spodbujajo ljudi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane, ki je problem.

Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljene. Poudarek je tudi na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov.

V okviru dneva zavržene hrane je s posebno akcijo v projektu Kuhna pa to sodelovala tudi skupina učencev OŠ Drska iz Novega mesta in danes dopoldne v Supernov obiskovalcem ponujala zanimive obroke, ki so jih pripravili iz ostankov hrane in sicer predjed, glavno jed in sladico.

Kot je povedala njihova mentorica Jožica Muhič, so za predjed pripravili namaz iz ajdove kaše, za glavno jed špargljevo juho z žličniki iz pire krompirja, za sladico pa so ponujali kruhov narastek z jabolki. Obiskovalci so bili navdušeni in morda so tudi sami dobili idejo, da kaj podobnega naredijo sami doma.

Osnovnošolci z Drske v projektu Kuhnapato sodelujejo že od vsega začetka, to je 14 let, in v tem času so pripravili že zanimive jedi in izbrskali mnoge stare recepte, dosegli pa tudi že lepe uspehe. Sedaj projekt nima več tekmovalnega značaja.

Na svetu zavržemo 30 odstotkov pridelane hrane!

Je pa problematika zavržene hrane gotovo danes zelo pereča. Zavržena hrana je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Kljub temu, da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 700 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 30 odstotkov pridelane hrane.

Povprečen Slovenec po podatkih Statističnega urada RS v enem letu zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih, in sicer 47 odstotkov. Sledijo so gostinstvo in strežba hrane s 37 odstotki, trgovina z živili z 9 in proizvodnja hrane s 7 odstotki.

Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno. Ključni koraki za manj zavržene hrane so, da načrtujemo svoje obroke, kupujemo lokalno, trajnostno hrano in ostanke hrane uporabimo za pripravo novih jedi.

Arhiv Dolenjskega lista