© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: 15 let Snovanj in Jutra


dolenjski-list
Besedilo in fotografije: M. Ž.
16. 2. 2017, 14.30
Posodobljeno
15:47
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

snovanja_in_jutro01.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
snovanja_in_jutro04.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Vodji sekcij Jutro in Snovanja Zdravko Červ in Terezija Balažević ter Bojana Medle, ki v knjižnici Mirana Jarca skrbi za organizacijo dogodkov.
snovanja_in_jutro31.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Milan Markelj, mentor literarne sekcije Snovanja.
snovanja_in_jutro16.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Literarna in likovna sekcija Snovanja in Jutro, ki delujeta v okviru Društva upokojencev Novo mesto, sta s sinočnjim pogovornim večerom v novomeški Knjižnici Mirana Jarca obeležili poldrugo desetletje plodnega delovanja. Po bogati poti sta se v pogovoru z Bojano Medle iz knjižnice sprehodila Terezija Balažević, vodja sekcije Snovanja, in Zdravko Červ, vodja sekcije Jutro.

Snovanja so najštevilčnejša upokojenska literarna sekcija na Dolenjskem, šteje 14 članov, med njimi so tisti, ki začenjajo s pisanjem, in tisti, ki so že uveljavljeni pisci z vrstami izdanih knjig, objavami v revijalnem in drugem tisku. Kot je povedala Balažićeva, se člani srečujejo z drugimi literati, udeležujejo številnih natečajev in razpisov, sodelujejo na številnih prireditvah, srečanjih in proslavah v novomeški občini in tudi izven občinskih meja, vrhunec njihovega delovanja pa so izdaje zbornikov Snovanja. Prvi je leta 2002 izšel kot zloženka, skupno pa jih je do danes že deset, v novomeškem društvu, ki obe sekciji trdno podpira, pa so lani ob 70-letnici obstoja izdali še pregleden zbornik. V njem so opisali razvoj društva in njegove aktivnosti v 70 letih ter predstavili sekcije, poudarek pa so namenili zadnjemu desetletju. Obogatili so ga tudi s likovnimi deli in literarnimi prispevki njihovih članov.

Na poti njihovega ustvarjanja so snovanjce spremljali trije mentorji, priznani dolenjski literati: Marjanca Kočevar, Smiljan Trobiš in od leta 2012 Milan Markelj. Slednji je sinoči o literarnem ustvarjanju in srečavanjih v jeseni življenja dejal: »Mislim, je to tisti čas, ki bi ga nekateri radi kar odpisali, da ni več pomemben, da je s človekom konec, da je oplel, da ga odmislimo. Mi pa mislimo ravno obratno. To je tisti čas, ko človek doživi svoj vrh. Kdaj pa, če sicer življenje gledati bolj celovito, bolj razumno, bolj izkušeno kot v zrelih letih. In naši literati, snovanjci, se tega dobro zavedajo. Vsa naša srečanja so v bistvu podrejena temu spoznanju, da človek, če je pisatelj, pesnik, mora izraziti tisto največ, kar lahko pove o življenju, o sebi, o vrednosti življenja. To pa pomeni, da je treba brskati po sebi še naprej, da je treba razmišljati, da se je treba učiti, da se dopolnjuješ, izpopolnjuješ in to ti daje za nagrado neko zadovoljstvo in krasen občutek, da nisi odpisan, da si še tu.«

Podobno seveda velja tudi za člane likovne sekcije Jutro, saj, kot je dejal Červ, ki je vodenje prevzel lani, so z včlanjenjem v njo začeli novo življenjsko kariero. »Ob upokojitvi postane znanje, pridobljeno s formalno izobrazbo ter življenjskimi in delovnimi izkušnjami, nepotrebno. Tudi sami upokojenci se zaradi tega lahko počutijo nepotrebne in odveč. Zato je prav, da se upokojenci včlanijo v različne dejavnosti, tako dobijo občutek pripadnosti, koristnosti in tkejo socialne vezi. V Jutru lahko razvijejo likovni talent, spoznajo umetnost, likovno zgodovino, naučijo se kritično opazovati in s tem tudi osebnostno rastejo, postanejo samozavestnejši in preprečujejo depresijo, kar posredno vpliva na duševno in fizično zdravje.«

Likovna sekcija formalno šteje 32 članov, aktivnih je od 15 do 20. V petnajstih letih so imeli okoli 50 skupinskih, posamezni člani pa skupaj 67 razstav. Likovno znanje so pridobivali v delavnicah, ki so jih vodili likovna pedagoginja in akademska slikarja Ana Hladnik Guštin, likovna pedagoginja in dolgoletna vodja sekcije Marija Prah, akademski slikar in magister slikarstva Igor Banfi in akademska slikarka Andreja Potočar Schwenner, sicer pa tudi sami člani, ki so izkušenejši, pridobljena znanja podajajo naprej.

Načrtov imajo oboji še veliko, volje in želje tudi, tako da se za ustvarjalno prihodnost ene in druge sekcije res ni bati, vsi pa so v ospredje poleg tega postavili tudi druženje in prijateljstvo.

Ob tej priložnosti je Klavdija Kotar, vodja novomeške izpostave JSKD, sekcijama podelila posebno priznanje, zbrani v prireditvenem atriju novomeške knjižnice Mirna Jarca so lahko prisluhnili tudi izboru literarnih del enajstih snovanjcev, v razstavnem prostoru knjižnice pa bodo do konca meseca na ogled likovna dela petnajstih jutrovcev.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.