Umrla je ženska, ki je s svojo kodo pomagala poslati človeka na Luno
Margaret Hamilton je bila ena ključnih osebnosti pri razvoju programske opreme za Nasin program Apollo. Ameriška matematičarka in pionirka razvoja programske opreme je umrla v 90. letu starosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Njena ekipa je ustvarila sistem, ki je imel pomembno vlogo pri zgodovinskem pristanku Apolla 11 na Luni. Hamiltonova je namreč vodila ekipo več kot 400 razvijalcev, ki so programirali računalnike za Nasin program, s svojim delom je pomembno prispevala k temu, da je bilo mogoče izvesti enega najzahtevnejših tehnoloških podvigov 20. stoletja – pristanek ljudi na Luni.
Čeprav je bila njena vloga ključna, je svetovno slavo dosegla šele veliko pozneje. Umrla je že 30. septembra, so sporočili z ameriškega Tehnološkega inštituta v Massachusettsu (MIT), kjer je dolga leta delovala.
Na univerzi so poudarili, da je več kot dve desetletji pomembno vplivala na razvoj računalništva. Hamiltonova je med drugim pripomogla, da se je razvoj programske opreme uveljavil kot samostojno področje, pripisujejo pa ji tudi uveljavitev izraza »software engineering« oziroma programsko inženirstvo.
Računalnik tik pred pristankom sprožil alarm
Njena najbolj znana vloga pri programu Apollo je povezana z zgodovinsko misijo Apollo 11 julija 1969. Tik preden naj bi lunarni modul Eagle pristal na površju Lune, je računalnik na krovu sprožil alarm.
Računalnik je zaznal napako 1202. Zaradi težave s stikalom v strojni opremi je bil preobremenjen, zato se je pojavilo vprašanje, ali bo lahko še naprej izvajal zahtevne naloge, potrebne za varen pristanek.
Hamiltonova in njena ekipa sta že prej razvili programsko opremo, ki je znala določati prioritete posameznih nalog. Če je bilo računalniško delo preobremenjeno, je sistem lahko opustil manj pomembne naloge in dal prednost tistim, ki so bile ključne za uspeh misije.
Priznanje šele desetletja pozneje
Prav ta rešitev je imela pomembno vlogo v dramatičnih trenutkih pred pristankom. Nasa je zaupala programski opremi in dovolila nadaljevanje pristanka. Nekaj minut pozneje je Apollo 11 pristal na Luni.
Čeprav je bilo njeno delo ključno za uspeh misije Apollo 11, je Hamiltonova širšo svetovno prepoznavnost dosegla šele mnogo let pozneje.
Leta 2016 ji je takratni ameriški predsednik Barack Obama podelil predsedniško medaljo svobode, eno najvišjih civilnih odlikovanj v ZDA.
Margaret Hamilton je tako ostala zapisana kot ena od pionirk računalništva in programske opreme ter kot ena ključnih oseb, katerih delo je pomagalo omogočiti prvi pristanek človeka na Luni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
