dk

Vendar pa ima ta čudežna rastlina žal tudi svojo neprijetno plat. Pridelovanje in skladiščenje je celo za izkušene vrtičkarje zahtevno, kaj šele za ljubiteljske.
Nenehno okopavanje
Vrtičkarji kot glavno napotilo pri sajenju česna in uspešnem pridelku poudarjajo nenehno okopavanje. Pomembno je, da do korenin nenehno prodira zrak, a je treba biti pri opravilu zelo pazljiv, da rastlinic in korenin ne ranimo. Poškodbe namreč upočasnijo rast, skoznje pa prodrejo tudi bolezni.
Počasno skladiščenje

Česen se začne z gredic pobirati postopno, odvisno od tega, kdaj je sajen. Toda strokovnjaki pravijo, da naj ga na gredah nikar ne puščamo predolgo, saj lahko začnejo česnove glavice pokati, stroki se posledično ne držijo več skupaj, skladiščenje pa je nato precej slabše. Zmotno je prepričanje, da se morajo listi posušiti. Česen začnemo puliti, ko je tri četrtine rastline še zelene oziroma ko so stroki na glavici že izrazito izbočeni. Če česna ne bomo potrebovali takoj, ga lahko posušimo. A sušenje mora potekati počasi, v suhi senci in vsaj mesec dni, spleten pa naj bi bil v kite.
Revolucija
Kot je bil v kulinariki velik korak, ko se je na trgu pojavil suh česen, je zdaj v zdravilstvu s staranim česnom nastala prava revolucija. Staran česen ima namreč svoje zdravilne učinkovine še veliko močnejše kot svež.
Kot je mnogim znano, je česen eden najmočnejših naravnih antibiotikov, ki pomaga pri uničevanju številnih bakterij, med drugim deluje protiglivično, nepogrešljiv je pri težavah s krčnimi žilami ter pri bolečih sklepih, mišicah in ušesih. Redno uživanje česna je za naše zdravje torej pravi blagoslov.

Če se vam je naša trditev, da starana česen predstavlja revolucijo v zdravilstvu, sprva morda zdela pretirana, smo vas z naštetim verjetno prepričali, da kar drži.