Profimedia

V digitalni dobi, ko skoraj vse poteka preko računalnikov, pametnih telefonov in spletnih storitev, pogosto pozabimo, da tudi v virtualnem svetu nastajajo smeti– imenujemo jih digitalni odpadki. Ti niso vidni kot plastenka ali papir, ki ga vržemo v koš, a imajo prav tako resnične posledice za okolje.

Kaj sploh so digitalni odpadki?

Digitalni odpadki so vse datoteke, aplikacije, e-poštna sporočila, fotografije, videoposnetki in druge digitalne vsebine, ki jih ne uporabljamo več, a še vedno zasedajo prostor na naših napravah ali v oblaku. Sem spadajo tudi neuporabljeni uporabniški računi, podvojene datoteke, stare varnostne kopije ter neaktivne spletne strani.

Digitalno onesnaževanje ima velik vpliv na naše okolje. Vsa ta podatkovna vsebina je namreč shranjena na strežnikih, ki porabljajo ogromno električne energije za delovanje in hlajenje. Več nepotrebnih podatkov pomeni več strežniških kapacitet in s tem večjo porabo energije – posledično pa tudi več izpustov toplogrednih plinov.

Profimedia

Vsakršne aktivnosti v digitalnem svetu so precejšnji potrošniki energije. Eno spletno iskanje potroši toliko energije, kot je potrebuje žarnica, da gori do dve minuti. Veliko digitalnih odpadkov ustvari tudi umetna inteligenca, še posebej med razvojem, ko se uči o svetu, ki naj bi ga razumela. A tudi vsi stari e-maili, fotografije, videi in neuporabljene aplikacije zavzemajo prostor in porabljajo energijo, zato je pomembno, da si občasno vzamemo čas in ustrezno očistimo svoje digitalne naprave.

Pogosto se ne zavedamo, koliko digitalnih odpadkov imamo na svojih napravah

K čiščenju digitalnih odpadkov že nekaj let aktivno spodbuja akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, ki jo organizirajo Ekologi brez meja in poteka vsako leto v času spomladanskega čiščenja, njen glavni namen pa je ozaveščanje o pomenu digitalne higiene in zmanjševanja digitalnega odtisa. Letos se je akcije udeležilo 9471 posameznikov in 28 organizacij, ki so iz svojih digitalnih naprav izbrisali dobrih 23 tisoč GB podatkov, kar predstavlja približno 5 ton prihranka ogljičnega odtisa na leto. 

Profimedia

Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov pomembno zmanjšamo potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevamo k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu. Manj podatkov pomeni manj potrebe po strežniških virih, odstranjevanje odvečnih datotek pa izboljša tudi učinkovitost naprav. Poleg tega stare, pozabljene datoteke ali računi lahko predstavljajo visoko varnostno tveganje, zato je pomembno, da jih sproti brišemo.

Kako se lotiti digitalnega čiščenja?

Tako kot ločujemo in recikliramo fizične odpadke, lahko tudi digitalni svet naredimo čistejši. V prvi vrsti lahko poskrbimo, da digitalni odpadki sploh ne nastanejo. Razmislimo denimo, kako zmanjšati količino elektronske pošte in jo raje nadomestimo z virtualnimi sodelovalnimi platformami, pri sestankih na daljavo pa izklopimo spletno kamero, če ni nujno potrebna za neovirano komunikacijo.

Najpomembnejše datoteke lahko shranimo v oblak in do njih neovirano dostopamo z različnih naprav, pred varnostnim kopiranjem pa razmislimo, ali bomo res še potrebovali vse datoteke, ki jih nameravamo dodati v varnostno kopijo. Datoteke (slike, PDF-datoteke) poskušajmo pomanjšati, kolikor se da, na desetine GB lahko prihranimo tudi z izbrisom nepotrebnih ter podvojenih fotografij in videoposnetkov.  

Vsake toliko časa je dobro očistiti tudi pametni telefon. Odstraniti velja vse aplikacije, ki jih več ne uporabljamo oziroma jih odpremo zelo redko. Neaktivne aplikacije namreč prav tako porabljajo energijo, pa čeprav tega ne vidimo. Obenem nam bo za manjše število redno uporabljanih aplikacij hvaležen tudi telefon, saj ne bo preveč obremenjen in bo dalj časa dobro deloval.

Thinkstock

Majhni koraki za velik cilj – podnebno nevtralnost

Redno digitalno čiščenje ne prinaša le boljšega delovanja naprav, temveč tudi pripomore k zmanjšanju obremenitve okolja. Vsak izbris nepotrebne datoteke je majhen, a pomemben korak k trajnostni prihodnosti in uresničitvi zaveze Evrope, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna – da bo izpustila največ toliko toplogrednih plinov, kot jih bo lahko narava ali tehnologija ponovno absorbirala oziroma odstranila iz ozračja.

Pri Ekologih brez meja verjamejo, da bo s konstantnim ozaveščanjem javnosti digitalna higiena postopoma postala ustaljen del odgovornega ravnanja z digitalnimi napravami tako posameznikov kot celotne družbe.  Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov namreč zmanjšamo potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevamo k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.