pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Koža potrebuje energijo in hranila za obnavljanje ter opravljanje svojih zaščitnih nalog. Zato je njeno zdravje povezano tudi s prehrano in prebavo.

Dermatologinja Yael Adler, ki deluje v Berlinu, v poglavju »Vse o kulinariki kože« opozarja, da hrane ne gre presojati zgolj po kalorijah. Pomembna je tudi njena sestava, ob skrbi za zdravje pa naj ostane prostor za uživanje v obrokih.

Pot do kože vodi skozi prebavila

Hrana, ki jo zaužijemo, do kože ne pride neposredno. Med prebavo se razgradi na manjše sestavine, ki jih telo vsrka in uporabi za različne naloge. Del hranil tako doseže tudi kožne celice.

Adlerjeva poudarja povezanost črevesja in kože: prvo predstavlja pomembno mejo med vsebino prebavil in notranjostjo telesa, druga nas varuje pred zunanjim okoljem. Pri razumevanju kože zato ne moremo povsem prezreti dogajanja v preostalem organizmu.

Beljakovine so gradniki, maščobe del zaščite

Med pomembnimi hranili so beljakovine. Telo jih med prebavo razgradi na aminokisline, iz katerih nato sestavlja lastne beljakovine. Te sodelujejo pri nastajanju in obnavljanju kožnih struktur ter pri delovanju obrambnega sistema.

Pomembno vlogo imajo tudi maščobe. So sestavni del celičnih membran in zaščitne pregrade kože, poleg tega omogočajo vsrkavanje v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K. Njihova vloga zato presega shranjevanje energije.

Ogljikovi hidrati pa zagotavljajo gorivo za delovanje celic. Koža, tako kot drugi organi, za svoje naloge potrebuje energijo. Poglavje zato prehrano predstavi kot preplet različnih hranil, ki imajo vsaka svojo vlogo.

Alkohol se lahko pokaže tudi na obrazu

Posebno pozornost avtorica nameni alkoholu. Ta lahko vpliva na prekrvavitev kože, kar se pri nekaterih ljudeh pokaže kot zardevanje. Spodbuja lahko tudi izgubljanje tekočine, dolgotrajno čezmerno uživanje pa lahko poslabša prehransko stanje organizma.

Pri ljudeh z rozaceo (kronična vnetna bolezen kože obraza), je alkohol lahko eden od sprožilcev poslabšanja. Odzivi se razlikujejo, zato je pomembno spremljati, ob čem se pojavijo rdečica in druge težave. Rozacea sicer ni dokaz uživanja alkohola, saj se pojavlja tudi pri ljudeh, ki ga ne pijejo.

Obrok naj ne postane seznam prepovedi

Adlerjeva v razmišljanje o prehrani vključi tudi zadovoljstvo. Opozarja, da se lahko ob nenehnem nadzoru, štetju in iskanju »pravilnih« živil izgubi veselje do hrane.

Skrb za kožo je tako tudi povabilo k širšemu pogledu na vsakdanje navade. Prehrana ji zagotavlja pomembne gradnike, vendar posamezno živilo ni čudežna rešitev za vse kožne težave. Pozornost si zaslužijo celoten način prehranjevanja, potrebe posameznika in odnos do hrane.

Kaj naj bo torej dejansko na krožniku?

Za zdravje kože izbirajmo raznolike obroke z zelenjavo, sadjem, polnozrnatimi živili in stročnicami. Beljakovine lahko dobimo iz rib, jajc, pustega mesa in drugih virov, koristne nenasičene maščobe pa iz oljčnega olja, oreščkov in semen.

Pijmo dovolj vode ter omejimo alkohol, sladke pijače in pogosto uživanje močno predelanih živil. Pri rozacei spremljajmo svoje sprožilce, saj lahko alkohol in pekoče jedi poslabšajo rdečico. Posameznih skupin živil ne izločajmo brez utemeljenega razloga – nobeno živilo samo po sebi ne zagotavlja lepše kože.

Ob raznoliki prehrani ne pozabimo na dovolj vode, redno gibanje in dobro voljo – tudi te navade dopolnjujejo skrb za kožo in dobro počutje.